Francoski režiser v svojih filmih kaže najnežnejše in najtemnejše podrobnosti človekovega vedenja. Foto: EPA
Francoski režiser v svojih filmih kaže najnežnejše in najtemnejše podrobnosti človekovega vedenja. Foto: EPA

Nagrado mu Kinoatelje podeljuje za filmski opus, v katerem zadnja štiri desetletja dokumentira osrednje paradigme, ki poganjajo sodobni svet: pohlep in moč ter norost in njeno drugo plat, lucidnost. Medtem ko s svojo nevsiljivo kamero bedi v psihiatričnih bolnišnicah, snema orangutane za stekli živalskih vrtov ali se pogovarja z izprijenimi direktorji vodilnih multinacionalk, Philiber kaže svet natančno takšen, kot smo mu ga zapustili trenutek pred tem. Ustanove, v katerih se znajde, odražajo ujetost sodobne družbe, razpirajo stanje stvari in razkrivajo najnežnejše in najtemnejše podrobnosti človekovega vedenja, še beremo v utemeljitvi.

Philibertov film Adamant, ki smo ga lani lahko videli na Liffu, je slavil na filmskem festivalu berlinale in bil med nominiranci za evropsko nagrado lux. Foto: LIFFe
Philibertov film Adamant, ki smo ga lani lahko videli na Liffu, je slavil na filmskem festivalu berlinale in bil med nominiranci za evropsko nagrado lux. Foto: LIFFe

"Nekateri filmski ustvarjalci začutijo svet, še preden ga pogledajo skozi oko kamere. Ga razkrivajo, namesto da bi ga zgolj prikazovali. Ga osvetljujejo, ne uprizarjajo. Ne snemajo zgolj življenja, temveč si prizadevajo, da bi preprosto oživili to, kar obstaja. In temu dali smisel. Vse našteto počne Nicolas Philibert," je o nagrajencu razmišljala Patricija Maličev, programska kuratorka festivala Poklon viziji.

Kaj prinaša festival Poklon viziji?
Nagrado bodo režiserju podelili v sklopu festivala Poklon viziji, ki bo med 8. in 13. oktobrom potekal v Gorici in Novi Gorici. Ob 25-letnici nagrade Darka Bratine po besedah organizatorjev postaja več kot le poklon filmskim ustvarjalcem – odpira prostor za refleksijo o filmu kot sili, ki odpira skrite plasti resničnosti.

Nicolas Philibert na letošnjem canskem festivalu. Foto: EPA
Nicolas Philibert na letošnjem canskem festivalu. Foto: EPA

Letos mineva 25 let, odkar so začeli podeljevati nagrado, ob jubileju pa bodo zapuščino Darka Bratine zaznamovali tudi s posebnima projekcijama. Prikazali bodo film ET(h)NOS: Anche noi. Tudi mi v režiji Borisa Palčiča, ki daje glas istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi in Bratini ter raziskuje njun vpliv na čezmejni prostor. Na programu je tudi projekcija filma Kino Volta Martina Turka.

V sekciji Vizionarji bodo v duhu širitve programa, ki se odvija ob snovanju Evropske prestolnice kulture (EPK) GO! 2025, v ta prostor pripeljali še več prodornih avtorjev in avtoric. Prikazali bodo filme Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Slijepčevića in direktorja fotografije Gregorja Božiča, Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc in direktorja fotografije Mitje Lična ter Povojna režiserke Birgitte Staermose.

V partnerstvu s festivalom Ceau, Cinema! iz Temišvara bodo letos sekcijo Ekskurzija posvetili Romuniji. Predstavili bodo izbor romunskih kratkih filmov, v gosteh bosta režiserki Andreea Chiper in Teona Galgotiu.

V Gorici in Novi Gorici bo od 8. do 13. oktobra potekal festival Poklon viziji. Foto: Kinoatelje
V Gorici in Novi Gorici bo od 8. do 13. oktobra potekal festival Poklon viziji. Foto: Kinoatelje

Predstavniki Istrske filmske komisije iz Pulja se bodo na festivalu predstavili s kratkometražnim programom mladih avtorjev iz Istre. Kinotečni pogled bo združil dela dveh nekonvencionalnih filmskih ustvarjalcev. Sekcija pod vodstvom Žige Brdnika bo posvečena slovenskemu cineastu Jožetu Pogačniku, Milena Lazić bo kot kuratorka počastila Cecilio Mangini, prvo italijansko režiserko dokumentarnih filmov.

V sekciji Prvi poleti bodo predstavili več kot 50 kratkometražcev iz svetovne produkcije – sekcija je namenjena svežim in inovativnim kratkim filmom najrazličnejših žanrov. Mednarodna žirija bo v uradnem tekmovalnem programu izbirala najboljši kratki film, prikazali pa bodo tudi kratkometražce študentov z Akademije umetnosti z Univerze v Novi Gorici, DAMS-a z Univerze v Vidmu, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in Akademije dramskih umetnosti iz Zagreba ter filmska dela iz nekaterih srednjih šol.

Festival, ki je del programa Evropske prestolnice kulture (EPK) GO! 2025, se bo razširil tudi v Ljubljano – projekcije bodo v Cankarjevem domu in Slovenski kinoteki, Špetru in Trstu.