Kot beremo v obrazložitvi, je "pisec žanrsko širokega razpona, ki brezkompromisno dreza v mesta filmskega sveta, kamor idealistično zasanjani kritiki le redko posežejo – v okostje samega filma, ki pomeni tudi film kot industrijo, politiko in ekonomijo".

Foto: Matjaž Rušt
Foto: Matjaž Rušt

"Brdnik je človek žanrov – filmskih, pisnih, miselnih, a vedno izrazito družbeno-kritičnih. In morda ni naključje, da pripada žlahtnemu letniku 1985, ki je slovenskemu filmskemu prizorišču podaril mnogo zanimivih ustvarjalk in ustvarjalcev," je v imenu sveta revije Ekran v obrazložitvi zapisala Anja Banko.

Foto: Matjaž Rušt
Foto: Matjaž Rušt

Diplomirani filozof in novinar se je rodil v Mariboru, kjer pomembno soustvarja lokalno filmsko-kulturno skupnost kot del ekipe Zavoda Udarnik, programski selektor Intimnega kina v mariborskem interdisciplinarnem umetniškem laboratoriju GT22, Letnega kina Minoriti in Mobilnega Udarnika. Povezan je s skorajda vsemi mariborskimi filmskimi festivali, kot so Enimation, StopTrik ali FeFi – Feministični filmski festival.
Ob tem je tudi plodovit pisec: njegova besedila lahko najdemo v Večeru, Dialogih, Vklopu, Managerju in Ekranu; je tudi en od urednikov in piscev sveže ustanovljenega neodvisnega ljubljanskega novičnika Prelom. Kot še piše v utemeljitvi, se kritično prevpraševanje družbenih pozicij in razmerij moči kaže tudi v njegovi sindikalistični in aktivistični vlogi, s katero nastavlja ogledalo kulturni politiki, ta pa je hkrati skoraj vedno nepogrešljiv element njegovih filmskih razmišljanj.

V utemeljitvi še preberemo, da se Brdnik bolj kot kateri koli drug domači pisec ali piska v zadnjem času natančno in poglobljeno loteva filmske in medijske politike ter jo preliva v besede z odgovorno jasnostjo in nedvoumnim pozivom k dialogu. Z enako kritično odločnostjo pristopa k pisanju filmskih kritik, ki se večkrat posvečajo filmom z družbeno odmevnimi temami, njegovi zapisi pa izražajo tudi tankočuten posluh za intimne drame malega človeka.

Priznanje revije Ekran je bilo ustanovljeno leta 2012 v želji, da se poudarijo zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov, ki prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji. Nagrado podeljujejo izmenično, enkrat za življenjsko delo, drugič pa perspektivnemu mlademu kritiku ali kritičarki.

Kaos. Foto: Slovenska kinoteka
Kaos. Foto: Slovenska kinoteka

Podelitvi priznanja bo sledila projekcija po izboru nagrajenca, in sicer filma Kaos japonskega režiserja Akire Kurosawe.