Zgodba o solinarkah je dobila nagrado COPEAM za najboljši kratki film iz arhivskega materiala. Avtorica v kratkem filmu predstavlja delo in življenje solinark na območju Piranskih solin. Nekoč je bilo pridobivanje soli ali belega zlata družinska dejavnost. Čeprav so morala za uspešno bero soli in preživetje družin za delo pogosto poprijeti tudi dekleta in žene, je bila v tej dejavnosti vloga žensk pogosto prezrta.

"Ko sem se začela ukvarjati s temo solinark kot dediščino mediteranskih žensk, me je najbolj presenetilo to, da do zdaj o solinarkah ni bilo povedano praktično ničesar. Težko je bilo dobiti tako sogovornika, ki bi mi povedal kaj zgodovinskega, kot samo gradivo. A se nisem dala, našla sem tri solinarke, zdaj že gospe v letih, ki pa so bile zelo simpatične in so zelo zgovorno z menoj delile zgodbo," je za Televizijo Slovenija dejala Helena Pirc.

Dela v solinah so se pred kamero torej spominjale tri nekdanje solinarke, o solinah danes pa je spregovorila tudi mlada naravovarstvenica. Njihova pričevanja so podkrepljena z videoposnetki, ki jih hrani arhiv TV Slovenija, in fotografijami, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Koper in Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.

Helena Pirc, ki jo je nagrada presenetila in razveselila, je dejala, da je nagrada COPEAM "priznanje vsej ekipi, ki je sodelovala pri projektu". Pri iskanju arhivskih posnetkov ji je pomagala Petra Iskra, snemalec je bil Boris Poropat in montažer Zvonko Judež.

Letošnje tekmovanje neprofitnega združenja COPEAM za najboljšo zgodbo iz arhivov so posvetili skupni dediščini sredozemskih žensk in deklet, kar naj bi pripomoglo k večjemu prepoznavanju in razumevanju raznolikosti, zgodovine in kulturnih spominov tega območja. Nagrade so v četrtek podelili v sklopu konference Prehajanje mej v digitalnem svetu, ki jo je organiziral Radio Romunija v sodelovanju z Azijsko-pacifiško radiodifuzno zvezo (ABU).