Petra Seliškar je skupaj z Brandom Ferrom v dokumentarnem filmu 
Babice revolucije posnela pripovedi in spomine na revolucijo, kot so jo doživljali njuni stari starši. Foto: Cankarjev dom
Petra Seliškar je skupaj z Brandom Ferrom v dokumentarnem filmu Babice revolucije posnela pripovedi in spomine na revolucijo, kot so jo doživljali njuni stari starši. Foto: Cankarjev dom
Darko Bratina
Nagrada nosi ime po sociologu Darku Bratini, ki je pripisoval filmskemu, televizijskemu in video mediju posebno spoznavno vrednost. Foto: Kinoatelje

Z nagrado Kinoatelje nagrajuje dela in avtorje s posebno pozornostjo do zgodovinskega in družbenega okolja, ki se zavzemajo za medkulturno komunikacijo. Filmarka bo priznanje, poimenovano po ustanovitelju Kinoateljeja sociologu Darku Bratini, prejela 13. novembra.

Tri različne ideje s skupno ljubeznijo
Leta 1978 v Ljubljani rojena Seliškarjeva je študij režije in produkcije končala na Northern Media School v Sheffieldu. Trenutno živi in ustvarja med Ljubljano in Skopjem. V filmu Babice revolucije režiserka v pogovoru s starimi starši razkriva zgodbo o borcih za tri ideje - domobransko, anarho-komunistično in komunistično. Različnim idejam je skupna ljubezen do domovine in skrb za boljšo prihodnost svojih potomcev.

Z delavnico in projekcijami
Nagradi Darko Bratina. Poklon viziji so doslej prejeli Maja Weiss, Srdjan Vuletić, Jan Cvitkovič, Aljoša Žerjal, Demetrij Volčič, Edi Šelhaus, Želimir Žilnik in Adela Peeva. Lanskoletna nagrajenka Peeva in letošnja dobitnica nagrade bosta novembra v Gorici vodili delavnico, namenjeno študentom, avtorjem in producentom iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Na tej bosta predstavili svoj avtorski pristop in izbrana dokumentarna dela ter produkcijske pogoje na Balkanu. Spregovorili bosta o kanalih distribucije in promocije avtorskega dokumentarca v evropskem prostoru.

Na večer podelitve nagrade bodo pripravili projekcijo filma Babice revolucije, ogledati pa si bo mogoče tudi novi film bolgarske režiserke Adele Peeve, Ločitev po albansko. Film pripoveduje o ljubezni in ločitvi, o družinah, ki jih je totalitarni režim Enverja Hoxe prisilil v ločitev samo zato, ker so bile žene tujke.

Večer kasneje, torej 14. novembra, se bo dogajanje preselilo v Teatro Miela v Trstu, kjer bo potekalo srečanje z avtoricama in zgodovinarko Marto Verginello kot posebno strokovno gostjo.