Od sredine 90-ih so v ameriški filmski industriji zaznali presenetljive spremembe. Igranje v produkcijah neodvisnih režiserjev je postalo prava modna muha in tudi največji zvezdniki so za majhen denar pripravljeni sprejeti vlogo v majhnih filmih. Oznanjevalec tega trenda je bil film Quentina Tarantina Šund. Tarantino je Šund posnel z zgolj 8 milijoni dolarjev, v filmu pa so zaigrali John Travolta, Uma Thurman in Samuel L. Jackson. Film je dokazal, da si je igralsko slavo mogoče utrditi tudi z nastopom v majhnem projektu, katerega predvajanje v velikih kinodvoranah ni zagotovljeno.

Popravni izpit za zvezdnike
Filmi neuveljavljenih režiserjev so še pred leti veljali za kalilnico mladih in obetavnih igralcev, ki so skušali opozoriti na svoje igralsko znanje in talent. V 21. stoletju so se te produkcije v veliki meri spremenile v filme, s katerimi nekdanje velike zvezde opravljajo “popravni izpit”; nekoliko zbledele zvezde, ki so jim vrata velikih studiev že nekaj let zaprta, poskušajo novo priložnost dobiti s sodelovanjem z manj znanimi imeni. Nekateri igralci se za prestop v neodvisno produkcijo odločijo prav na vrhu kariere, ki so jo zgradili z vlogami v megalomanskih spektaklih in “neumnih” komedijah in poskušajo dokazati, da zmorejo odigrati tudi bolj zahtevne vloge.

Pokrovitelji postavljajo pogoje
Smernico velikih igralcev v nizkoproračunskih projektih so vsaj delno sprožili tudi pokrovitelji. Ko so podjetja v devetdesetih spoznala, da je k neodvisnim projektom mogoče pritegniti tudi velike zvezde, so preprosto začela pritiskati na mlade režiserje in avtorje bolj umetniških filmov, da si priskrbijo vsaj eno igralsko zvezdo. To pa je lahko tudi usodno za film.

Snubitev znanih igralcev se lahko že zaradi njihove pregovorne muhavosti zelo zavleče, prav tako tudi zaradi nabito polnega urnika igralcev, ki bi bili sicer pripravljeni na sodelovanje. Izkušeni igralci pogosto zahtevajo tudi večkratno ponavljanje prizorov in temeljite priprave na snemanje. Neodvisni režiser Chris Terrio, ki mu je k svojemu prvencu Heights uspelo pritegniti Glenn Close, je tako dejal: “Ali odločitev za zvezdo pomeni le več snemalnih dni ali pa boš na platnu lahko pokazal boljši film? Če zvezda podvoji proračun, je vprašljivo, ali je “lov” na zvezdo smiseln.” Prepričevanje zvezd je tako pogosto le dodatna obremenitev za mlade avtorje, ki bi jim pokrovitelji morali olajšati pot k prepoznavnosti, ne pa jih obremnjevati z dodatnimi aktivnostmi.