Preden in če bomo lahko ocenili prvi režijski podvig Natalie Portman, moramo na naših platnih dočakati še njen najnovejši film, Goyevi duhovi. Foto: EPA
Preden in če bomo lahko ocenili prvi režijski podvig Natalie Portman, moramo na naših platnih dočakati še njen najnovejši film, Goyevi duhovi. Foto: EPA
Amos Oz
Amos Oz je bilo tudi eno izmed imen, ki je bilo že nekajkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost - lani mu jo je 'speljal' Orhan Pamuk. Foto: EPA

Ni še dokončno potrjeno, a 25-letna Natalie Portman je izrazila željo, da bi režirala film po avtobiografiji slovitega izraelskega pisatelja Amosa Oza. Če bo roman A Tale of Love and Darkness resnično kdaj zaživel na velikem platnu, bo Natalie prišla v poštev tudi pri delitvi ženskih vlog. V njen prid govori že to, da je bila rojena v Jeruzalemu in da govori hebrejsko, ima pa tudi izkušnje s tematiko Bližnjega vzhoda - leta 2005 je nastopila v izraelskem filmu Free Zone, s katerim je režiser Amos Gitai skušal prikazati napetosti med Arabci in judi v Sveti deželi.

Izraelska samomorilka?
A Tale of Love and Darkness (Zgodba ljubezni in teme) je pripoved o Ozovem odraščanju v času, ko se je oblikovala judovska država Jeruzalem. Izraelski mediji poročajo, da se Portmanova zanima za vlogo dečkove matere, ki je že v njegovi mladosti naredila samomor.

Ozovi romani so prevedeni v več kot 30 jezikov, med njegovimi romani pa velja omeniti zlasti Črno skrinjico, ki je dostopna tudi v slovenščini, in To Know a Woman. Njegovi zadnji deli sta omenjena A Tale of Love and Darkness (2003) in Suddenly in the Depth of the Forest (2005). Oza na mednarodnem političnem prizorišču pogosto razumejo kar kot utelešenje izraelske levice. Pisatelj, ki se je rodil leta 1939 v Jeruzalemu, je 18 del objavil v hebrejskem jeziku, podpisal pa se je tudi pod več kot štiristo esejev in člankov.