Besede ameriškega igralca, sina Henryja Fonde, sijajno opišejo Hopperjev prispevek k ameriškemu filmu in njegovo strast do likovne umetnosti. Potem ko so mu septembra lani diagnosticirali raka na prostati, mu napovedali le nekaj mesecev življenja, je igralec konec tedna vendarle izgubil bitko z boleznijo.
Še marca se je sicer precej opešanega zdravja nasmejan udeležil postavitve svoje zvezde na hollywoodski Pločnik slavnih, le dober teden po svojem 74. rojstnem dnevu pa se je zvezdnik za vselej poslovil.
Velikan, Upornik brez razloga, Modri žamet, Apokalipsa zdaj in Goli v sedlu so verjetno tisti filmski naslovi, s katerimi se nam je igralec najbolj vtisnil v spomin in si z njimi prislužil eno tistih le najboljšim rezerviranih oznak 'legenda'.
Med filmske zvezde ob mentorstvu Jamesa Deana
Prav s prvima dvema filmoma je njegova filmska kariera doživela pravi zagon. Pred Upornikom brez razloga in velikanom je namreč Hopper, ki si je igralsko znanje pilil pri slovitem Leeju Strasbergu v newyorškem Actors Studiu, nastopal v nekaj tv-serijah.
A začetek filmske kariere z Jamesom Deanom kot mentorjem je verjetno za marsikaterega igralca zavidanja vredna odskočna deska. "Imel sem 18 let in mislil sem si, da sem najboljši mlad igralec na svetu. Nato sem videl Deana. Še nikoli prej nisem videl nekoga improvizirati. Še nikoli prej nisem videl, da bi kdo igral stvari, ki niso v scenariju. Navdušen sem bil," se je pozneje začetkov spominjal Hopper, ki si je posebej zapomnil naslednji Deanov nasvet: "Ne igraj, da si spil pijačo, ampak jo spij." Nasvet, ki se je pozneje za Hopperja izkazal za precej pogubnega.
Dve nominaciji za oskarja
Njegova kariera se je nato raztegnila čez pet desetletij, v tem času pa je bil dvakrat nominiran za oskarja - za scenarij Goli v sedlu, v katerem je igral skupaj s Petrom Fondo in Terryjem Southernom, leta 1987 pa še za vlogo očeta košarkarja v drami Hoosiers.
Goli v sedlu premikajo meje
Prav film Goli v sedlu (1969), ki ga je tudi režiral, Jack Nicholson pa je bil zanj nominiran za najboljšo stransko vlogo, je bil eden izmed vrhuncev Hopperjeve kariere. Film, ki se pogosto navaja kot eden največjih filmov ameriške kinematografije, je pomagal pri vstopu v novo dobo, v kateri se je bila stara filmska garda prisiljena 'vdati' in predati žezlo mladi generaciji, kateri pripadata Francis Ford Coppola in Martin Scorsese.
Nizkoproračunski film, ki se je izkazal za veliko uspešnico, je obiskovalcem ameriških kinodvoran prvič predstavil dolgolase motoriste, ki kadijo marihuano in trgujejo z mamili. "Skozi celotna šestdeseta leta ni nihče posnel filma o nekom, ki bi užival marihuano in ne bi zatem poblaznelo pobijal bolničark," je Hopper pred petimi leti o filmu povedal v intervjuju za Entertainment Weekly. "Za film Goli v sedlu sem si želel, da bi postal časovna kapsula o tistem času."
Med snemanjem filma se je izrazito pokazala tudi negativna posledica nasveta tedaj že dolgo pokojnega James Deana. Med snemanjem prizorov pitja in uživanja mamil so bile namreč pogosto prisotne prave substance. Prizor, v katerem kadijo marihuano na pokopališču New Orleansa, pa je zbudilo ostre kritike Katoliške cerkve, kar je seveda pritegnilo le še dodatno pozornost gledalcev.
Vzkipljiv značaj in upad kariere
Prijateljstvo med Hopperjem in Fondo, ki je nekoč rekel, da je bil blagoslovljen z Dennisovo strastjo in prijateljstvom, se je pozneje predvsem zaradi Hopperjeve vzkipljivosti skrhalo in Fonda ga je zatem opisal kot 'fašističnega čudaka.' Tudi sicer je Hopperjeva zasvojenosti z mamili, nagla vzkipljivost in nagnjenosti k nasilju prispevala k temu, da je njegova kariera doživela tudi nemalo padcev.
Dve leti po Golih v sedlu je sledil polom s filmom The Last Movie (Zadnji film), ki ga je posnel v Peruju v obdobju, ki ga je pozneje sam opisal kot 'ena dolga orgija seksa in drog'. Po polomu filma se Hopper režije desetletje ni pritaknil (kot režiser se je uspešno vrnil z Out of the Blue).
Igralec je imel pogosto halucinacije. Leta 1982 je na primer med snemanjem filma Jungle Warriors (Bojevniki džungle) gol stekel v gozd, prepričan, da se je začela tretja svetovna vojna. Ekipa ga je posadila na letalo in poslala domov, a je še pred vzletom skoči na krilo, češ da je na letalu požar. Ob vrnitvi se je tri mesece zdravil v psihiatrični bolnišnici.
'Denar je sveta vladar'
V karieri je nanizal tudi serijo slabih filmih vlog, ki jih je sprejel zgolj zavoljo plačila, na primer Super Mario Bros. in Teksaški pokol z motorko 2, obenem pa zavrnil nekaj filmov, ki so se zapisali v zgodovino kot eni najbolj kultnih, Taksist in Reservoir Dogs.
Hopper s čopičem v roki
Poleg igralske strasti je Dennisa Hopperja spremljala tudi ljubezen do fotografije in likovne umetnosti. Tej se ni predajal le kot slikar in kipar, ampak tudi kot strasten zbiratelj. Njegova dela so bila razstavljena tako v ZDA kot Evropi in nekoč je eno od razstav (v Amsterdamu leta 2001) označil za kot vrhunce svoje kariere, ki je celo presegel Gole v sedlu.
Predan umetnik do konca
Vsestranski umetnik je delal skoraj vse do zadnjih dni, tako kot igralec v tv-seriji Crash, kot fotograf pri knjigi s pregledom svojega dela. A njegove zadnje mesece je zaznamovala tudi grenka ločitev od pete žene, Victorie Duffy. Dennis Hopper je umrl na svojem domu v Kaliforniji, obdan z družino in prijatelji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje