Nespodobno povabilo pripoveduje o mladem zakonskem paru, ki se sooča s posledicami kupčije, ki sta jo sklenila z milijonarjem. Foto: IMDb
Nespodobno povabilo pripoveduje o mladem zakonskem paru, ki se sooča s posledicami kupčije, ki sta jo sklenila z milijonarjem. Foto: IMDb
Film Nespodobno povabilo je leta 1993 v blagajno prinesel več kot 250 milijonov dolarjev, leto pozneje pa "osvojil" tri zlate maline, vključno s tisto za najslabši film. Foto: IMDb

Zgodbo o milijonarju, ki poročenemu paru ponudi milijon dolarjev v zameno za eno skupno noč z ženo, bo v nov scenarij spisala Erin Cressida Wilson. Scenaristka je med drugim zaslužna za priredbo psihološke kriminalke Paula Hawkinsa Dekle na vlaku, po katerem je leta 2016 Tate Taylor posnel istoimenski film, pa tudi za scenarij filma Tajnica (2002) v režiji Stevena Shainberga. Nad produkcijo filma bedi Paramount Players, kaj več podrobnosti pa še ni znanih.

Film Nespodobno povabilo iz leta 1993 je posnel britanski režiser Adrian Lyne, zgodbo pa je po istoimenskem romanu Jacka Engelharda priredila Amy Holden Jones. V glavnih vlogah sta igrala Woody Harrelson (David) in Demi Moore (Diana), ki se kot zakonski par podata v Las Vegas z načrtom, da priigrata dovolj denarja za financiranje Davidovega projekta. Ko v igralnici izgubita vloženi denar in prihranke, spoznata milijonarja Johna Gagea (Robert Redford), ki ga Diana toliko prevzame, da paru ponudi milijon dolarjev za eno noč z njo.

Dobitnik treh zlatih malin
Film je sicer v blagajne prinesel več kot 250 milijonov dolarjev, slabo pa je bil sprejet med kritiki. Bil je tudi eden izmed velikih osmoljencev tiste sezone nagrad in torej "slavil" na podelitvi zlatih malin – nagrad, ki jih na predvečer podelitve oskarjev v Los Angelesu podeljujejo najslabšim filmskim stvaritvam. Prejel je kipec za najslabši film, najslabšo stransko moško vlogo (Harrelson) in za najslabši scenarij (Amy Holden Jones).

Čas za drugačen premislek
Napovedana priredba bo morala k izvirni premisi filma, ki je bila ob premieri deležna kritik zagovornikov ženskih pravic, da spodbuja skrb vzbujajoč vzpon filmskih zgodb, ki objektivizirajo žensko in jo predstavljajo kot prodajno telo, verjetno pristopiti na drugačen način in osrednji zaplet postaviti kot relevantno izhodišče za kritičen premislek v času, ko je kampanja #MeToo pokazala razsežnost spolnih nadlegovanj in izkoriščanj položaja vplivnih poslovnežev in bogatašev.