Režiser želi naslikati intimni portret revolucionarja. Foto: EPA
Režiser želi naslikati intimni portret revolucionarja. Foto: EPA
Revolucionarju je bil posvečen tudi film Motoristov dnevnik. Foto: EPA

Tak je vsaj načrt argentinskega režiserja Tristana Bauerja, ki se že pripravlja na snemanje. Film naj bi prinesel veliko presenetljivih razkritij, do katerih je režiserju pomagala revolucionarjeva druga žena Aleido. Bauer je tako Cheja spoznaval prek dnevnikov, osebnih pisem in posnetih sporočil, ki jih je pošiljal družini. Film bo kombinacija dokumentarnega in igranega filma, v katerem pa nihče ne bo upodabljal Cheja, ki ga bodo gledalci lahko videli na fotografijah.

Nihče od igralce ni bil primeren za vlogo
Bauerja pa mika tudi, da bi uporabil tridimenzionalno tehniko komponiranja slik, ki bi omogočila, da bi se v filmu Che Guevara tudi premikal. Tako bi ga gledalci filma lahko videli, kako se sprehodi do govorniškega odra in se postavi v pozo, ki jo je leta 1960 ovekovečil fotograf Albert Korda. Da bo Che "igral" kar sam sebe, se je režiser odločil, ker se mu nihče od igralcev ni zdel primeren za revolucionarjevo upodobitev.

Guevaro je bilo mogoče spoznavati že kot motorista
Ernesto Che Guevara, kot bi ga gledalcem rad predstavil Tristan Bauer, bo daleč od podobe revolucionarja, kakršno pozna svet. Z intimnejšim pogledom v njegovo osebnost se je pred Bauerjem spopadel že Walter Salles, ko je v Motoristovem dnevniku sledil njegovemu potovanju po Južni Ameriki, med katerim se je mladi študent medicine odločil, da se bo boril za pravice zapostavljenih. V filmu, ki je po svetu prejel številne nagrade in pohvale gledalcev, se je kot mladi Guevara predstavil Gael García Bernal.

"Osebnost, pogosto polna poezije"
Bauer pa bo pogledal še globlje za Guevarovo sprejeto podobo kot Salles, saj je prav prek osebne korespondence in dnevnikov spoznal "osebnost, pogosto polno poezije", a hkrati tudi zelo pedantnega človeka. Režiser, ki se rad loteva dokumentarcev, upa, da bo lahko v film vključil tudi knjige, ki jih je imel v lasti Che, in rokopis eseja o marksizmu v Latinski Ameriki. Knjige naj bi bile v Kongu, kjer je Guevara živel leta 1865, a najdba še ni uradno potrjena.