Oglas
Koža je ogledalo misli.
Chereau, ki si je z zaradi realističnih prizorov spolnosti zloglasnim filmom Intimacy leta 2001 prislužil berlinskega zlatega medveda, tudi v melodrami o zdolgočasenem meščanskem paru na začetku 20. stoletja razkriva skoraj preveč. Skoraj nihče ni namreč pričakoval, da bo 52-letna Isabelle Huppert pred kamero razkrila prav vse dele telesa.
Tokrat povsem nasproten scenarijČeprav v filmu Gabrielle Chereau spet postreže z odkritim pogledom na golo telo, pa je 61-letni režiser film označil za antipod uspešnici Intimacy. Če smo pred petimi leti spremljali par, ki se je srečeval zgolj zaradi uživanja v spolnosti, nas Chereau tokrat predstavi paru, ki se spolnosti sploh nikoli ne loti. Ugledna meščana Gabrielle (Isabelle Huppert) in Jean (Pascal Greggory) sta na prvi pogled zgledna zakonca, med katerima pa ogenj strasti že dolgo niti ne tli, kaj šele žari. Nekega dne Gabrielle Pascala zapusti, obupani mož, pa si iz obupa začne rezati žile. A izraz obupa ni njegovo zadnje dejanje. Gabrielle se vrne …
Film bi kaj hitro lahko postal osladna melodrama, če ne bi Patrice Chereau zgodbe postavil v leto 1912. Blišč meščanskega življenja – filmsko platn se kar šibi pod podobami izrezljanega pohištva, dragocenega sobnega okrasja in bleščavih večernih oblek – je skoraj satiričen opomin paru, čigar intimno življenje je prav patetično.
Kraja v preteklosti
Zaradi romantičnega portreta družabnega pariškega življenja so film hitro označili za slavospev preteklemu načinu življenja. Tudi Patrice Chereau te oznake ne zavrača. Usmerjenost v preteklost je namenoma še stopnjeval s "krajo" dialogov nekaterih znamenitih avtorjev. Kar nekaj sklopov besed v filmu je zapisal ameriški pisatelj Joseph Conrad, čigar pripoved Vrnitev je k pisanju scenarija sposbudila Chereauja. V filmu pa najdemo tudi znamenite besede, ki so nekoč odzvanjale v enem od filmov Ingmarja Bergmana: "Ne prenesem misli na tvojo spermo v mojem telesu." Tokrat jih izreče Gabrielle, ki se na vse pretege brani »izpolnjevanja posteljnih zakonskih dolžnosti.«
Besede zanikajo telesno privlačnost
S filmom Gabrielle Patrice Chereau nadaljuje raziskovanje tesnih odnosov med spoloma. Pri tem ga posebno zanimata moč besed in telesne privlačnosti. Ti naj bi bili v obratnem sorazmerju. Če junaka filma Intimacy, ki se goreče predajata spolnosti, komaj izgovorita kakšno besedo, Gabrielle in Jean prav blebečeta. Besede uničujejo telesnost. To je očitno prepričanje francoskega režiserja, saj se skoraj popolni telesni odnos v filmu Intimacy začne rušiti ravno v trenutku, ko začne odnos med moškim in žensko preraščati polje gole telesnosti.
Brez človeškega mesa ne gre
Prikazovanju telesa se je Patrice Chereau zapisal že s svojim prvim filmom. Sredi 70-ih je posnel film Meso orhideje, golih teles – čeprav predvsem v podobi trupel, ni manjkalo v znamenitem zgodovinskem epu Kraljica Margot, film Moj brat iz leta 2002 pa med drugim zaznamuje na več minut razvlečen prizor, v katerem medicinska sestra s kirurško natančnostjo prav počasi brije telo povsem golega pacienta. O filmu Intimacy in golih telesih pa je tako ali tako že vse jasno.
Koža razkriva vse
A zakaj ravno golo telo? Razlago poda kar filmski (anti)junak Jean: "Koža je ogledalo misli." In še razlaga Patrica Chereaua: "Opazovanje procesa spreminjanja barve kože je zame seden najlepših in najbolj pomirjevalnih prizorov. Kako koža zardi in nato kar naenkrat pobledi. Zato razkrijem več kot večina drugih režiserjev. Telo me prav zares fascinira."
Koža je ogledalo misli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje