Enaka usoda - veliko nomimacij, a niti enega samega oskarja. Foto: EPA
Enaka usoda - veliko nomimacij, a niti enega samega oskarja. Foto: EPA

Čeprav so oskarji tudi sinonim za komercializacijo, že velja, da oskarji pomenijo veliko čast in posledično dobiček. Med najuspešnejše filme tako sodijo Ben-Hur (1959), Titanik (1997) in Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (2003), ki so osvojili po 11 zlatih kipcev.

Obstaja pa kar nekaj filmov, ki so dobili veliko nominacij za to ugledno nagrado, po koncu podelitve pa ostali brez enega samega kipca. Podrobneje si oglejmo vse filme, ki so dobili po vsaj osem nominacij, a se nato v zgodovino zapisali kot večni osmoljenci.
Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si





Na vrhu nesrečnikov je The Turning Point iz leta 1977, ki je prejel kar 11 nominacij, a ostal brez enega samega kipca. Delo režiserja Herberta Rossa prinaša zgodbo o dveh plesalk baleta. DeeDee (Shirley MacLaine) je končala kariero, ker je zanosila, njena tekmica Emma (Anne Bancroft) pa je pozneje postala velika zvezda. Film je ostal v senci Annie Hall, ki je prejel štiri nagrade v najpomembnejših kategorijah. Več nagrad je sicer prejela Vojna zvezd (6), a so bile večinoma v tehničnih kategorijah. Foto: EPA
S podobnim dobičkom (11 nominacij, 0 nagrad) se lahko 'pohvali' le še film Stevena Spielberga Škrlartna barva. Film je posnet po romanu Alice Walker, ki je izšel tri leta prej. Prinaša težko življenjsko zgodbo mlade črnke Celie (Whoopi Goldberg) z začetka 20. stoletja. Njen mož Albert (Danny Glover) z njo ravno kot sužnjo. V filmu vidimo tudi Oprah Winfrey, ki kot Sofia postane dobra Celijina prijateljica. Tisto leto je na oskarjih blestela Moja Afrika s sedmimi nagradami. Foto: EPA
Eden boljših filmov Martina Scorseseja se ponaša s statistiko 10 nominacij - 0 nagrad. Scorsese je velik ljubitelj New Yorka, saj je mesto prizorišče večine njegovih filmov. Tokrat se je podal v zgodovino, saj je prikazal krvavi začetek mesta v 19. stoletju. V vlogi glavnega 'mafijca' Klavca se je sijajno izkazal Daniel Day Lewis, ki je zasenčil svojega izzivalca Amsterdama (Leonardo DiCaprio). Veliki zmagovalec leta je bil presenetljivi (in v primerjavi do konkurence skromni) Chicago s šestimi kipci. Foto: EPA
William Wyler je leta 1941 posnel The Little Foxes in z njo požel 9 nominacij. Zgodba se dogaja na začetku 20. stoletja na jugu ZDA in opisuje mlado aristokratinjo Regino Hubbard Giddens (Bette Davis), ki se le stežka prilagaja spreminjajočemu se družbenemu sistemu. Scenarij temelji na istoimenski igri Lillian Hellman, ki jo je napisala dve leti prej. Zmagovalec leta je bil sicer Kako zelena je bila moja dolina s petimi oskarji. Foto: EPA
Devet nominacij je prejel še film Marka Robsona Mestece Peyton (1957), ki temelji na podlagi romana Grace Metalious. Ta je izšel le leto prej. Dogajanje v majhnem mestu v New Englandu je prepleteno s škandali, umori in samomori. Med letoma 1964 in 1969 so pri ABC-ju posneli odmevno TV-serijo z istim naslovom. Pri akademiji je bolj vžgal vojni film Most na reki Kvaj s sedmimi nagradami. Foto: EPA
Šest filmov pa je z osmimi nominacijami zaman čakalo na svetleči kipec. Prvi je to usodo doživel zgodovinski Quo vadis, ki temelji na istoimenskem romanu Henryka Sienkiewicza in prinaša zgodbo nekaj let po smrti Jezusa Kristusa. Rim je v znamenju pregona kristjanov, za katerim stoji cesar Neron (Peter Ustinov). V ospredju je sicer zgodba mlade kristjanke Ligije (Deborah Kerr), ki se zaljubi v rimskega vojaka Marcusa Viniciusa (Robert Taylor). Žetev na takratnih oskarjih je sicer prinesla kar nekaj zmagovalcev: Amerikanec v Parizu in Prostor na soncu sta pobrala po šest nagrad, Tramvaj poželenje pa štiri. Foto: EPA
Usodo razmerja 8-0 je naslednji doživel The Nun's Story in prinaša zgodbo belgijske sestre Luke (Audrey Hepburn), ki se v času 2. svetovne vojne aktivno upre Hitlerjevemu režimu. Scenarij je napisan po istoimenskem romanu Kathryn Hulme. Hepburnova je večkrat priznala, da je to njena najljubša vloga. Popolni zmagovalec tega leta je bil še epski spektakel Ben-Hur, ki je pozlatil 11 od 12 nominacij. Foto: EPA
Robert Wise je leta 1966 posnel film o vojaku Jaku Holmanu, ki je sredi 20. letih premeščen na bojevniško ladjo, kjer se le stežka drži pravil in uveljavlja pravice. Mož za vse čase je tisto leto pobral šest nagrad. Foto: EPA
David Lynch je znan bo nenavadnih filmih, kjer se prepletata njegova nadvse bujna domišljija z mistiko in skrivnostjo. Marsikdo bi mislil, da je zgodba o Človeku slonu zrasla na njegovem zeljniku, a gre za resnično zgodbo s konca 19. stoletja, ki govori o Josephu Merricku, ki je imel zmaličeno telo in je (nekatere) spominjal na slona. Naslovno vlogo je mojstrsko odigral John Hurt. V filmu vidni vlogi igrata tudi Anthony Hopkins in Anne Bancroft. In kdo so zmagovalci? Leto 1980 je bilo izjemno pestro: štiri (najuglednejše) nagrade je prejel režijski prvenec Roberta Redforda Navadni ljudje. Dve nagradi (ob osmih nominacijah) je pobral Pobesneli bik, toliko kipcev je osvojil še Melvin in Howard. Tri manj pomembne nagrade je prejel film Tess. Foto: EPA
Dogajanje na prelomu 20. stoletja v New Yorku je prineslo osem nominacij, a brez glavne nagrade. Tisto leto so Ognjene kočije dobile štiri oskarje, Ob zlatem jezeru in Rdeči pa po tri. Film Miloša Formana je podobno usodo žel pri zlatih globusih - 7 nominacij in brez ene same nagrade. Foto: EPA
Zadnji med nesrečniki so Preostanki dneva, ki so leta 1993 prejeli osem nominacij. V glavnih vlogah sta nastopala Anthony Hopkins in Emma Thompson. Velik zmagovalec tistega leta je bil Schindlerjev seznam s sedmimi oskarji. Foto: EPA