Kako so se vzpostavljale povojne identitete?
Retrospektiva naslavlja vprašanje rekonstrukcije in vzpostavitev identitet v drugi svetovni vojni, ki so jih še posebej takrat nastale države ustvarjale s slavljenjem gverilskih protifašističnih bojev. Partizanski filmi, ki so jih desetletja snemali v vzhodni Evropi, obravnavajo vrednote, ki jih velja danes znova odkriti, kar je eden izmed ciljev retrospektive. Ta prinaša na platno Viennala 41 filmov iz osemnajstih evropskih držav, pri čemer se Slovenija predstavlja s štirimi naslovi: Trenutki odločitve (1955, režija František Čap), Dolina miru (1956, r.: France Štiglic), Balada o trobenti in oblaku (1961, r.: France Štiglic) ter Nasvidenje v naslednji vojni (1980, r.: Živojin Pavlović). Kuratorja retrospektive sta Michael Loebenstein in Jurij Meden, sodelujeta pa tudi filmska teoretika Andrej Šprah z AGRFT-ja in Peter Stanković s FDV-ja.

Pozabljene vrednote povojne Evrope
"Zdi se, da smo pozabili na vrednote povojne Evrope, saj se trenutno o sožitju in o 'nikoli več izključevanja in preganjanja določenih skupin' lahko govori zgolj pogojno. Te vrednote bi veljalo znova odkriti in s partizanskim filmom gre to čudovito," je za Deutsche Welle povedala profesorica slavistike na dunajski univerzi Miranda Jakiša, ki se več kot desetletje posveča raziskovanju partizanskega filma in literature. V okviru Viennala v sodelovanju z avstrijskim filmskim muzejem in Jurijem Medenom organizira niz predavanj z naslovom Vzhodnoevropski partizanski film ‒ odpor v pogledu nazaj, ki poteka kot vzporedni program retrospektive O partigiano! Panevropski partizanski film.

Rekonstrukcija delčka pozabljene filmske zgodovine
Z vnovičnim odkrivanjem in razpravljanjem o partizanskih filmih želita organizatorja predavanj Jakiša in Meden rekonstruirati delček pozabljene filmske zgodovine in tudi nasploh pozabljene zgodovine. Po mnenju Jakiše je avstrijskemu filmskemu muzeju uspelo iz arhivov izkopati nekatere partizanske filme, ki jih je komaj kdo ‒ niti filmski strokovnjaki ‒ poznal. Med njimi je nekaj filmov iz držav, ki danes ne obstajajo več ‒ poleg Jugoslavije tudi iz Sovjetske zveze in Češkoslovaške, ob teh pa so na ogled med drugim še filmi iz Italije, Albanije, Francije, Danske in Norveške.

Razlike glede na državo izvora in čas nastanka
Filmi o uporu v drugi svetovni vojni se v marsičem medsebojno precej razlikujejo glede na državo izvora in čas nastanka. Tako se denimo upodobitev italijanskega odporniškega gibanja razlikuje od upodobitve upora v Sovjetski zvezi ali upodobitve francoskega upora. Filmi iz 80. let preteklega stoletja pa nemara nimajo kaj veliko skupnega s tistimi, ki so nastali v 40. letih.

Letošnji Veinnale traja do 6. novembra, retrospektivo, ki jo je festival pripravil v sodelovanju z avstrijskim filmskim muzejem, pa je mogoče obiskati še vse do 4. decembra.