Stanley Nelson se je tokrat odločil raziskati ozadje skupinskega samomora v Jonestownu. Foto: www.miamifilmfestival.com
Stanley Nelson se je tokrat odločil raziskati ozadje skupinskega samomora v Jonestownu. Foto: www.miamifilmfestival.com
The Murder of Emmett Till
Stanley Nelson je tudi režisersko ime za film The Murder of Emmett Till.

Večina medijev se v podrobnosti zastrašujočega skupinskega samomora, ki se je zgodil leta 1978 v Jonestownu v Gvajani, ni spuščala. Vendar to ne velja za Nelsonov dokumentarec, ki je v sekciji tekmovalnih dokumentarnih filmov sodeloval tudi na letošnji Tribeci. Skozi številne intervjuje preživelih iz sekte Peoples Temple ter skozi portret Jima Joanesa lahko gledalec pridobi stvaren pogled v dogajanje znotraj sekte, življenje njenih članov v komuni, njihovo obsedenost s smrtjo in pridobi celosten in nepozaben portret tega obdobja.

Življenje daleč od obljubljenega raja
Nelsonu se je uspelo dokopati do nekaterih avdio- in videoposnetkov seans iz zgodnjih let obstoja sekte, ki izhajajo iz petdesetih let. Najprej so se privrženci okrog Jima Jonesa zbirali v Kaliforniji, kjer so veljali za dobrotnike in preprosteže, ki so pomagali revnim in odvisnežem. Kasneje je Jones ustanovil utopično komuno Jonestown v Južni Ameriki, kamor je z njim odšlo veliko njegovih privržencev, saj jim je bil obljubljen prihod v raj. Kmalu pa so se o komuni, ki je bila znotraj sebe samozadostna, saj so pridelali vse pridelke, ki so jih potrebovali za življenje, začele razširjati strahotne novice o trpinčenju, spolnem zlorabljanju in prisilnem delu.

Življenje komune se je končalo strahotno. Jim Jones je k smrti nagovoril več kot 900 ljudi, ki so spili strup in storili skupinski samomor. V Jonestownu so med drugimi našli tudi mrtvega Jonesa, ki se je pod vplivom mamil ustrelil v glavo.

Osebne izpovedi nekdanjih članov
V filmu Jonestown, ki je v daljši različici izdan tudi na DVD-ju, je mogoče prisluhniti tudi intrvjuvancem, ki so bili nekoč člani sekte, a še vedno častijo čase njenega začetka. Zanimivo je tudi pričevanje Jonesovega prijatelja iz otroških let, ki pripoveduje o njegovi fascinaciji s smrtjo, ko je imel komaj pet let. Čeprav se otroci pogosto igrajo uprizoritve živalskih pogrebov, je Jones svojo mačko ubil le zato, da je lahko opazoval njene zadnje muke.