Da je Berlinale privabil največ obiskovalcev v zgodovini tega filmskega festivala, je bilo znano že par dni pred njegovim sklepom. A čeprav je k temu najbrž prispevala tudi vsako leto številčnejša zvezdniška zasedba, slavnostni večer ob koncu ni bil v znamenju te. Kot je znano, je šla glavna nagrada za najboljši film v roke perujske ekipe Mleko žalosti (La Teta Asustada), žirija s Tildo Swinton na čelu pa tudi sicer ni namenila kaj dosti pozornosti hollywoodskim (ko)produkcijam, predstavljenim na festivalu.

Med 5. in 15. februarjem so v Berlinu predvajali 383 filmov, izmed katerih se jih je 18 uvrstilo v tekmovalni program. Zvezdniško se je začel že prvi dan festivala, in sicer s filmom The International nemškega režiserja Toma Tykwerja, v katerem so nastopili Clive Owen, Naomi Watts in Armin Mueller-Stahl. Največ pozornosti, ne pa tudi pohval kritikov, so na Berlinalu pritegnili še Glasnik (The Messenger), Moj eden in edini (My One And Only), Solze veselja (Happy Tears), Mamut (Mammoth) in Rage (Bes).

Slovenski film na Evropskem filmskem sejmu
Slovenski film se je predstavljal na sejemskem prostoru, kjer je Filmski sklad RS kupcem in novinarjem dajal informacije o slovenskem filmu. Na projekcijah so prikazali filme Prehod režiserja Borisa Palčiča, Otroci, drugi celovečerec Vlada Škafarja, in Dar fur - Vojna za vodo Toma Križnarja in Maje Weiss.

A čeprav so na slovesni podelitvi ploskali širši javnosti morda manj znanim filmskim imenom, pa so med festivalom fotoaparati novinarjev najraje sledili prav tistim že ničkolikokrat fotografiranim ustaljenim zvezdniškim obrazom. Manj in bolj znane obraze 59. Berlinala predstavljamo v fotosprehodu po filmsko obarvani nemški prestolnici.
M. K.