Oskarjevka, ki je zlati kipec dobila leta 2007 za vlogo angleške kraljice Elizabete II. v filmu Kraljica, se bo tokrat prelevila še v Katarino II., eno najvplivnejših monarhinj v zgodovini.

Igralka je z Rusijo sicer tesno družinsko povezana, rodila se je namreč kot Helen Mironoff. Njen oče je bil Rus, ki je svoja ime in priimek poangležil - iz Vasilyja Petrovicha Mironoffa v Basila Mirrena.

Poleg slovite britanske igralke bodo v seriji nastopili še Jason Clarke, Gina McKee in Rory Kinnear. Ogledati si jo bo mogoče na britanskem kanalu Sky Atlantic in ameriškem HBO.

Palače, bojišča, spalnice
"Pol stoletja sem preživela v svetu, ki me noče," jo slišimo reči v napovedniku, kjer se premikamo skozi razkošne palače, bojišča in spalnice. Sloviti vladarki bo zgodba sledila čez ključne trenutke življenja in ljubezni, vključno z njeno strastno zvezo z ruskim politikom in vojskovodjo Grigorijem Potemkinom, ki je danes znan predvsem zaradi izraza Potemkinova vas.

Scenarist TV-serije je Nigel Williams, avtor scenarija za nadaljevanko Elizabeta I., v kateri je imela naslovno vlogo prav Mirrenova. Vrteli so jo med letoma 2005 in 2006. Režijo pa je prevzel Philip Martin, dobitnik nagrad bafta in emmy za režijo nekaterih epizod nadaljevanke Krona.

Tudi Hulu s serijo o Katarini II.
Katarina Velika ima prav v tem letu svoj televizijski trenutek, saj bo male zaslone zavzela še pri ameriškem ponudniku videa na zahtevo Hulu. V nadaljevanki z naslovom Velika nastopata Elle Fanning, letošnja članica žirije na canskem festivalu, in Tony McNamara, znan iz filma Najljubša.

Okronali so jo oktobra 1762
Katarina II. se je rodila leta 1729 v Szczecinu na Poljskem, kakor Sophie Friederike Auguste von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Leta 1745 se je poročila s poznejšim ruskim carjem, Petrom III.. Poleti 1762 je s pomočjo garde in bratov Orlov prevzela oblast. Peter III. je odstopil in čez nekaj dni so ga ubili njeni privrženci.

Okronali so jo oktobra 1762, pod njeno vladavino je sledila uveljavitev Rusije v mednarodni politiki. Podpirala je kulturo in znanost, izvedla upravno reformo, kodificirala mednarodno pravo, spodbujala razvoj mest, trgovine, gradila je ceste in šole ter posodobila vojsko. Medtem pa si je ves čas dopisovala z evropskimi razsvetljenci, Voltairom, Diderotom in d'Alembertom. Umrla je leta 1796.