Letos je selektor Simon Popek v program osrednjega slovenskega festivala, ki bo v Ljubljani (in deloma Mariboru) potekal med 9. in 22. novembrom, uvrstil 114 filmov (kar je bolj ali manj primerljiva številka z lanskimi 119 filmi); od tega bo 12 kratkih. V Mariboru bodo, enako kot lani, predvajali 24 filmov. Svečano odprtje festivala bo v sredo, 9. novembra, ko bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma po uvodnih nagovorih predvajali film Policist (The Guard) režiserja Johna Michaeal McDonagha, komično dramo, v kateri ima majhno vlogico tudi naša Katarina Čas.

Predpremiere: Kdo je kdo filmskega sveta
No, še bolj kot po festivalih je v zadnjih mesecih po medijih krožil Lars von Trier, ki je bil zaradi svojega (pred)dolgega jezika nagnan iz Cannesa - Liffe v presojo ponuja njegov najnovejši, tudi tokrat vizualno dovršen film, družinsko dramo Melanholija. V festivalski sekciji Predpremier, ki je po navadi najzanimivejša za najširši krog gledalcev, bodo Melanholiji družbo delali še novi Pedro Almodovar (s svojim prvim trilerjem sploh Koža, v kateri živim), finski mojster Aki Kaurismäki s svojo absurdno komiko (Le Havre), canski zmagovalec Habemus papam: imamo papeža (režiserja Nannija Morettija), filmski pretres odnosa med Freudom in Jungom (Nevarna metoda Davida Cronenberga), najnovejši "produkt" s tekočega traku Woodyja Allena (tokrat malo drugačen pretres medčloveških odnosov Polnoč v Parizu) ter še nekaj drugih naslovov, denimo filmska adaptacija literarne uspešnice Pogovoriti se moramo o Kevinu s Tildo Swinton v glavni vlogi in navsezadnje, drugi celovečerec Mitje okorna, sicer za Liffe netipična "božična" in poučna romantična komedija Pisma sv. Nikolaja, ki pa si zaradi slovenskega porekla uvrstitev v spored pač zasluži.

Deseterica v boju za vodomca
Paradna sekcija festivala ostajajo Perspektive, iz katere na koncu žirija izbere tudi dobitnika nagrade vodomec (za najboljši režiserski prvenec ali drugi film). Izpostaviti velja, da se letos z drugimi "novinci" za vodomca bori tudi, s popkovimi besedami, "celovit in zrel" slovenski prispevek - prvi celovečerec Nejca Gazvode, pred kratkim v Portorožu večkrat nagrajeni "road" film Izlet.

V isti sekciji k ogledu vabijo še flamska ganljiva drama 22. maj (r: Koen Mortier), španski nadrealistični film o duhovih Finnisterrae (r. Sergio Caballero), lahkotna pripoved o tegobah odraščanja Pobalinka (r: Celine Sciamma), ameriška psihološka drama Zaklonišče (r: Jeff Nichols), z magičnim realizmom obarvano brazilsko-argentinsko-francosko koprodukcijo Zgodbe, ki se jih spominjamo (r: Julia Murat), in tako naprej.

Prst na utripu relevantnega filma imajo ta hip Grki
V Fokusu bo tokrat mladi grški film, ki je trenutno "absolutno najbolj aktualno vrelišče ne le avropskega, ampak svetovnega filma" - podobno, kot je bil pred nekaj leti pod žarometi svetovne javnosti romunski film (a s to razliko, da Grki, za razliko od Romunov, še niso pobrali zlate palme v Cannesu in tako še ostajajo za marsikoga "neodkrita" skrivnost.
Sekcija prinaša sedem filmov, od tega sta kar dva (Sod smodnika, Zahrbtnež) delo ta hip najaktualnejšega grškega režiserja, Yannisa Economidesa, ki sam svojo produkcijo, ki je radikalno vtkana v trenutno grško ozračje recesije in ksenofobije, opisuje kot "verbalno pornografijo". Protipol temu hiperrealizmu predstavljajo avtorji (Yorgos Lanthimos, Athina Rachel Tsangari ...), ki pripovedujejo o junakih, ki "delujejo, kot da bi padli z Marsa", in jih določa nekakšna vzporedna resničnost.

Kralji in kraljice: Ni rečeno, da jih bomo pozneje videli na rednih sporedih
Sklop Kralji in kraljice s filmi velikih mojstrov svetovne kinematografije letos med drugim prinaša zadnji del tetralogije Aleksandra Sokurova, ki tematizira vplivne može - Faust je obenem letošnji dobitnik zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Sekcijo filmov uglednih režiserjev, ki še niso bili odkupljeni za slovensko distribucijo, dopolnjujejo katalonski dobitnik letošnje španske nagrade goya, Črn kruh (r: Agusti Villaronga), nekonvencionalne kriminalka turške legende Nurija Bilge Ceylana Bilo je nekoč v Anatoliji, na festivalih brez izjeme silno hvaljena Sramota (r: Steve McQueen), Torinski konj (r: Bela Tarr) in težko pričakovana adaptacija melanholičnega romana Harukija Murakamija, Norveški gozd (r: Tran Anh-Hung).

Letos ne tako zelo ekstravagantna Ekstravaganca
V Panorami svetovnega filma bo najbrž največ ljudi pritegnil Orkester Pjera Žalice, ki z zgodbo o glasbeni skupini Plavi orkestar obuja čas nekdanje Jugoslavije in njenega razpada. Sekcija Ekstravaganca, ki ji sledi občinstvo z nekoliko neobičajnim filmskim okusom, letos ponuja pet filmov, ki vsi nekako sodijo pod okrilje žanra črne komedije. Težko bi, denimo, kam drugam kot ravno med Ekstravagance uvrstili Gumo, francoski film, ki je nastal v režiji Quentina Dupieuxa (ljubitelji elektronske glasbe ga poznajo pod imenom Mr. Oizo) in v katerem je protagonist Robert - v puščavi odvržena avtomobilska guma.

Za Liffe svoj osebni arhiv odpre celo Cronenberg
V Avtorski retrospektivi bodo predstavljeni zgodnji filmi Davida Cronenberga, čigar "telesne grozljivke" vedno znova najdejo svoje občinstvo. Na sporedu bodo filmi Besnilo, Hitra družba, Skanerji, Srh, Stereo, Videodrom in Zalega, ki so večinoma nastali v sedemdesetih in na začetku osemdesetih. Ob tem se je treba zavedati, da je kakovostne kopije zgodnjih Cronenbergovih filmov na 35-milimetrskem traku tako težko najti, da je moral za najstarejša dva poskrbeti celo režiser sam, ki je tako odobril po eno projekcijo vsakega.

Svojo sekcijo dobijo filmi o filmih
Še ena retrospektiva bo ponudila fenomen t. i. metafilma in bo posvečena filmom, ki se ukvarjajo s samimi seboj, torej z ustvarjalnim procesom kot takim. Eno izmed Popkovih meril je bilo, da je izbral samo filme, ki brišejo mejo med realnim in namišljenim, na koncu pa je sestavil nekakšno kombinacijo "mainstream" in malo radikalnejših filmov: Osem in pol (F. Fellini), Pojmo v dežju (Stanley Donen, Gene Kelly, Pot v pogubo (Monte Hellman), Stanje stvari (Wim Wenders), Strel ni bil izbrisan (Blow Out), Za zdaj brez dobrega naslova (Srđan Karanović) in drugi.

Osrednji gosti: filmi sami
Velikih, svetovno znanih imen na Liffu tudi letos ni pričakovati, festival navsezadnje, kot selektor vsako leto poudari, niti ni tako zastavljen. Sloveča imena namreč stanejo, obenem pa sta oktober in november s filmskimi festivali najgosteje posejana meseca (samo v Evropi jih je nekje med 10 in 15). Liffe se tako v bližnji prihodnosti še ne bo mogel kosati z, denimo, Sarajevom, ki ima, za primerjavo, z dvema milijonoma evrov približno od štiri- do petkrat višji proračun.

Organizatorji računajo na od 40 do 60 filmskih gostov (seznam teh še ni izgotovljen, prihajata pa, denimo, Pjer Žalica in francoska režiserka Valerie Massadian) - a glavne glavne zvezde ostajajo filmi sami. Letos bodo na ogled v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru, Kinu Komuna, Slovenski kinoteki, Kinu Šiška, del programa pa bo tudi v mariborskem Koloseju.

Spremljevalni program bodo oblikovali medresorsko koprodukcijsko srečanje, okrogla miza o filmih, prilagojenih za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne gledalke in gledalce, ter razstava 8 1/2 - Potovanje Federica Fellinija fotografa Gideona Bachmanna, ki bo na ogled v Kinodvorovi galeriji.