7. julija 1907 se je v Divači rodila največja slovenska zvezda predvojnega filma, Ida Kravanja - Ita Rina. Ker je bila Kinoteka poleti na počitnicah, so jeseni na spored uvrstili retrospektivo nekaterih njenih najvidnejših filmov; potekala bo vse do 13. oktobra.

V retrospektivi si je mogoče ogledati tudi dva dokumentarna filma, ki pobliže predstavljata igralkino življenje in filmsko kariero. Prvi je film Deklica s frnikulami (1998) Silvana Furlana, s katerim se je retrospektiva tudi začela, drugi pa Se spominjate Ite Rine? (Sećate li se Ita Rine?, Vladimir Ilja Slani, Srbija, 2007). Vsak na svoj način predstavlja portret zvezde nemega filma, katere kariera se je ustavila tik pred tem, ko bi se lahko šele dobro začela tudi v svetovnem merilu.

Družina pred kariero
Čeprav je bila Ita Rina v dvajsetih in tridesetih letih zvezda evropskega filma, svojega zasebnega življenja ni želela žrtvovati in se je povabilu iz Hollywooda raje odrekla. Namesto tega se je poročila in preselila v Beograd. Potem ni več nastopala, razen v drobni stranski vlogi, ki ji jo je v filmu Rat (Vojna) leta 1960 namenil Veljko Bulajić.

Restavrirani Erotikon prvič v Ljubljani
Retrospektiva predstavlja sedem filmov njenega osrednjega ustvarjalnega obdobja. Prvi bo v torek ob 20.00 na sporedu Erotikon Gustava Machatýja (Erotikon, 1929), novi nakup Slovenske kinoteke. Prvo projekcijo bo v živo na klavirju spremljal pianist Mitja Reichenberg.

V okviru retrospektive bodo med drugim predvajali tudi filme Pomlad se budi (Richard Oswald, 1929), Obešenjakova Tončka (Karl Anton, 1930), A življenje teče dalje (Carl Junghans, F. W. Kraemer, Václav Kubásek, 1935), Valovi strasti (Vladimir Gajdarov, 1930), Trgovci z dekleti (Erich Engels, 1939) in Princesa koral (Victor Janson, 1937). Vsi filmi retrospektive bodo opremljeni s slovenskimi podnapisi.

Jubilejna knjižna izdaja
Slovenska kinoteka je stoletnico rojstva Ite Rine zaznamovala tudi z izdajo prve obširnejše publikacije o Iti Rini, knjigo Ita Rina: Prva slovenska filmska zvezda. V njej Lilijana Nedič, kustosinja Slovenske kinoteke, oriše filmsko pot Ite Rine, ob kateri naniza vrsto biografskih podatkov in zanimivosti iz igralkinega poklicnega in zasebnega življenja. Blažena Urgošíková, filmska zgodovinarka in restavratorka v Narodnem filmskem arhivu v Pragi, predstavi in ovrednoti češki opus Ite Rine, zlasti njen prispevek k umetniški podobi filmov Erotikon in Obešenjakova Tončka, ki sodita med najvidnejša dela češkega filma tistega obdobja.