Oglas
V okviru termina Umetnost glasbe in plesa na drugem programu TV Slovenija je bila na ogled prva oddaja iz niza z naslovom Po poteh slovenske opere. Osem glasbenodokumentarnih oddaj o nastanku in razvoju slovenske opere v Ljubljani in Mariboru so pet let pripravljali v Uredništvu za resno glasbo in balet TV Slovenija.
Najprej v Ljubljano, potem v MariborPrvih pet oddaj se posveča operni zgodovini ljubljanske Opere. Opaznejše glasbeno snovanje se je začelo leta 1660, ustvarjalci oddaje so torej časovno obdobje 346 let, vse do danes. Ker je mariborska operna tradicija nekoliko krajša, a ima prav tako častitljivo obdobje 163 let, so ji posvetili dve oddaji. V zadnji oddaji bo slovenska operna ustvarjalnost obravnavana v kronološkem vrstnem redu nastajanja operne produkcije.
Pet let so se trudili
Skozi slovensko operno zgodovino gledalce vodi igralec Bojan Emeršič. Strokovno besedilo in scenarije za oddaje je napisala Vesna Arhar Štih, ki je oddaje tudi režirala, Peter Bedjanič pa je avtor strokovnega besedila osme oddaje. Snemalec je Bernard Perme, govorna svetovalka Katja Podbevšek, strokovna sodelavka in urednica niza oddaj pa Danica Dolinar. S strokovnimi nasveti so pomagali dirigent Samo Hubad, gledališki in literarni zgodovinar Dušan Moravec in že pokojni arheolog Jože Kastelic.
Pri nastajanju oddaje so uporabili skoraj ves obstoječi operni televizijski arhiv in tudi nekaj radijskih opernih posnetkov. Videli bomo veliko odlomkov slovenskih opernih pevcev ljubljanske in mariborske operne hiše.
Začelo se je z obiskom Leopolda I.
Prva oddaja z naslovom Križišče kulturnih vplivov obravnava čas med letoma 1660 in 1819, ko so se v Ljubljani križali različni kulturni vplivi. Ko je leta 1660 cesar Leopold I. obiskal Ljubljano, so mu deželni stanovi pripravili bogat sprejem, med drugim tudi uprizoritev opere Buffo. 17. in 18. stoletje sta bili v Ljubljani glasbeno pomembni stoletji. Deloval je jezuitski kolegij, obstajalo je več inštrumentalnih kapel, Ljubljančani pa so se s kulturnim dogajanjem v Evropi seznanjali na rednih gostovanjih italijanskih in nemških igralskih in opernih skupin, ki so nastopale v Auerspergovem dvorcu, v Rotovžu in drugje. Za uveljavitev slovenščine v italijansko-nemškem kulturnem dogajanju si je najbolj prizadeval baron Žiga Zois in njegov razsvetljenski krog. A Zoisova prizadevanja 'slovenski teater gori postaviti' so po njegovi smrti zamrla, pa tudi Prešernov krog na gledališkem področju s svojimi idejami ni uspel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje