Třískovo smrt je danes za češke medije že potrdil Jan Hrušínský, direktor praškega gledališča. Igralec je ponoči umrl v vojaški bolnišnici v češki prestolnici: zanj so bile usodne poškodbe po sobotnem padcu s slavnega Karlovega mostu v starem jedru Prage. Okoliščine padca še vedno niso popolnoma jasne, Radio Praga pa poroča, da je šlo po mnenju policije najverjetneje za nesrečo, in ne za namerni skok v Vltavo. Še preden je bila identiteta žrtve razkrita, so praški gasilci tvitnili vest o človeku, ki naj bi skočil z mostu.

Jan Tříska se je v kolektivno zavest vpisal že med sovjetsko invazijo Češkoslovaške leta 1968; na valovih nacionalnega radia je prebiral govore svojega tesnega prijatelja Vaclava Havla.

Domovino je zapustil leta 1977; tik pred tem je podpisal manifest za človekove pravice, katerega nastanek je navdihnil prav disidentski dramatik Havel. Nov dom je našel Los Angelesu in nastopil v več deset filmih. Med njimi so denimo Karate Kid III, Ragtime in Ljudstvo proti Larryju Flyntu; zadnja dva je seveda režiral njegov rojak, Miloš Forman. Prav tako je igral ruskega strelca v filmu Ronin režiserja Johna Frankenheimerja. Prostor si je izboril tudi na malih zaslonih, na primer v serijah Quantum Leap in Highlander, in na odru (v produkciji Mojstra in Margarete, ki jo je na oder postavilo gledališče New York Public Theater, je bil Hudič osebno).

Triskovi filmi so bili v češkoslovaških kinematografih in na televizijskih sporedih prepovedani vse do padca komunizma leta 1989. Po t. i. "žametni revoluciji" pa se je igralec redno vračal v domovino in nastopal tako v gledaliških predstavah kot v filmih. Leta 1991 je denimo nastopil v komični drami Osnovna šola (r. Jan Sverák), ki je bila nominirana za tujejezičnega oskarja.

Osemdesetletnik, ki je sebe rad opisal kot marljivega človeka, je bil zaposlen vse do konca: nov film bi moral začeti snemati še ta teden, pred seboj pa je imel vsaj še en češki celovečerni projekt.

Med številnimi pokloni pokojniku, ki so jih danes izrazili vidni češki kulturniki, je bila tudi igralka Táňa Fischerová. "Jana dojemam kot dva človeka. Prvi je bil iz obdobja pred izselitvijo: vročekrven, temperamenten, malce skrivnosten, neverjetno močen in izrazit igralec. Drugi, po izselitvi, je bil izredno zaveden in profesionalen. Obe plati sta bili vredni občudovanja. Globoko sem ga spoštovala."