Ponedeljkovo premiero filma je občinstvo nagradilo z 20-minutnimi stoječimi ovacijami, kar je eden najdaljših aplavzov na letošnjem Lidu. Tudi prvi kritiški odzivi so bili navdušeni; revija Time je dramo The Room Next Door opisala kot "radosten film o smrti", skoraj vsi kritiki pa omenjajo sijajni igralki v glavnih vlogah.

Tilda Swinton v filmu upodobi novinarko z rakom v zadnjem stadiju, ki se odloči končati svoje življenje; pri tem za pomoč prosi staro prijateljico, ki jo igra Julianne Moore.

"Ta film je argument v korist evtanaziji," je na tiskovni konferenci pred premiero povedal 74-letni Almodóvar. "To je pri liku, ki ga igra Tilda, vredno občudovanja: sklene, da se lahko raka znebi samo z odločitvijo, ki jo v filmu pač sprejme. 'Če se mi sami posreči prej umreti, me rak ne bo dobil,' si reče. In tako najde način, da s prijateljičino pomočjo doseže svoj cilj, a se morata obe obnašati kot kriminalki."

Samo 11 držav dopušča prostor za prostovoljno končanje življenja
V Španiji so evtanazijo legalizirali leta 2021 in tako postali ena od šele 11 držav, kjer je pomoč pri umiranju v kakršni koli obliki sploh dovoljena. V Sloveniji smo imeli junija posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na katerem so se volivci večinsko (54,89 odstotka) izrekli za. Novi zakon bi bil tako lahko sprejet že do konca letošnjega leta, je junija napovedal premier Golob.

V Veliki Britaniji, na primer, se lahko pomoč pri prostovoljnem končanju življenja kaznuje z do 14-letno zaporno kaznijo, evtanazija pa je pravno opredeljena kot bodisi umor ali uboj. Največja možna kazen je dosmrtna zaporna kazen.

"Evtanazija bi morala biti zakonsko dostopna po vsem svetu," je v Benetkah izjavil Almodóvar. "V zvezi s tem bi morala obstajati pravila, ki bi zdravniku dopuščala, da pomaga svojemu pacientu."

Okoljska alegorija
Film The Room Next Door je lahko po režiserjevih besedah tudi nekakšen memento mori za vse, ki so zaradi okoljske krize, v katero se je pogreznil svet, zavestno zaprli oči. "Moramo narediti konec temu zanikanju nevarnosti," pravi, "zanikanju tega, da je planet v nevarnosti. Okoljske spremembe niso nekaj, kar lahko preprosto spregledamo." Vseeno pa je po njegovem mnenju najboljši pristop optimizem, češ da "je tako odpor učinkovitejši".

Tilda Swinton, ki je z Almodóvarjem sodelovala že pri 40-minutnem, minimalističnem filmu Človeški glas, ki sta ga (z njo v edini vlogi) posnela v času karantene, pravi, da je misel na lastno umrljivost ne plaši. "Jaz osebno se smrti ne bojim in se je nikoli nisem. Vem, da enkrat zaključimo ... Vem, da to prihaja, čutim in vidim, da se bliža. V podporo sem svojim prijateljem, ko se pripravljajo na prehod, če se tako izrazim."

"Cela pot do sprejemanja smrti je za nekatere ljudi lahko dolgo potovanje, zame pa se je – zaradi določenih izkušenj – to zgodilo precej zgodaj. Med drugim je ta film portret samodoločanja, portret ženske, ki se odloči svoje življenje in smrt vzeti v lastne roke. Mislim, da je tema tudi zmagoslavje." Swinton je spregovorila tudi o svoji veri v "neizogibnost evolucije, kamor koli nas bo pač ta pripeljala".

Večna Almodóvarjeva tema: matere in hčere
V Sosednji sobi lik Julianne Moore postane nekakšna zamenjava za pokojno mamo lika Tilde Swinton – in tako v igro stopi še odnos med materjo in hčerjo, ki je vedno "potovanje, tista dogodivščina, ki nas celo življenje drži pokonci," kot se je izrazila Swinton.

Julianne Moore priznava, da jo je od nekdaj privlačila "vitalnost" Almodóvarjevega ustvarjanja. "V Pedrovih filmih je taka neverjetna življenjska sila, na katero se vsi odzovemo. Ko gledaš njegove filme, se ti zdi, kot da skoraj lahko slišiš srčni utrip vseh drugih."

Navdušena je bila tudi nad "neobičajno" režiserjevo vnemo, da bi prijateljstvo med dvema ženskama v zrelih letih prikazal z dostojanstvom in primerno težo. Preden je delala z njim, je sklepala, da je v njegovem ustvarjanju nekaj "prvinsko španskega" – potem pa je dojela, da gre za estetiko, ki je lastna prav Pedru Almodóvarju in nikomur drugemu. Ko je prvič stopila v njegovo stanovanje, je tako ugotovila, da "tam oživijo vsi njegovi filmi. 'O moj Bog, vse je tukaj!' Stanovanje je prekipevalo od življenja in vitalnosti."

Bratranec iz Madrida
Tilda Swinton se spominja, da je za Almodóvarja prvič slišala, ko sta s takratnim partnerjem Derekom Jarmanom videla film, s katerim se je prebil v tujini, Ženske na robu živčnega zloma (1988). "Takoj sva si rekla: 'V Madridu imava bratranca, ki mu mahava!'" In čeprav "nas je londonska kultura skušala marginalizirati", so bili člani Jarmanovega kolektiva silno impresionirani nad tem, da Almodóvar "nikoli ni bil marginalec". "Pedro je bil od nekdaj naravnost v središču. Vedno je bil obraz velikega kulturnega gibanja. To smo občudovali in pri njem našli navdih."

Spominja se tudi, da se je režiserju na neki zabavi plašno približala in mu predlagala, da bi kdaj sodelovala. "Zate se bom naučila špansko," mu je takrat obljubila. "Ali pa bom igrala mutavko - vseeno mi je. Kot je zanj tipično, se je zasmejal."

The Room Next Door je že 25. film v polstoletni karieri Pedra Almodóvarja. Njegov prejšnji celovečerec je bil Vzporedni materi (2021), ki je prav tako premiero doživel na beneškem festivalu, kjer so z nagrado za najboljšo žensko vlogo kronali Penélope Cruz, režiserjevo najljubšo divo. Sosednja soba oktobra potuje na filmski festival v New Yorku, potem pa v kinematografe najverjetneje prihaja v času tik pred naslednjo sezono nagrad.