Vseh pet nominirancev bo podnaslovljenih v 24 uradnih jezikov EU-ja – predvajali jih bodo v kinih po Evropi, gledalci pa bodo lahko zanje glasovali do 12. junija.
Po mnenju podpredsednice Evropskega parlamenta Evelyn Regner je vseh pet filmov, ki čakajo na nagrado občinstva lux 2023, odličnih. "Zame kot poslanko Evropskega parlamenta sta ogled teh filmov in pogovor z državljani po vsej Evropi vedno med letnimi vrhunci. Filmi, izbrani za letošnji natečaj, ponovno ozaveščajo in obravnavajo vprašanja o naših glavnih družbenih in političnih izzivih – vsi na svoj edinstven, smešen, žalosten, umetniški način."
Predsednica odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje Sabine Verheyen pa je dodala, da je nagrada lux tokrat v novem formatu s petimi izbranimi filmi. Letošnji izbor je po njenih besedah o ljubezni. "Naši ljubezni do evropskega filma, naše kulture in drugih. Po covidu-19, vojni in inflaciji kinematografi potrebujejo našo podporo in tudi mi si zaslužimo nekaj lepega. Zato pokažimo svojo ljubezen do evropske kinematografije z ogledom filmov lux in jih ne pozabimo oceniti," je pozvala, kot so sporočili s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Trije filmi od petih v izboru so bili na ogled tudi na letošnjem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu - Liffe.
Melanholična družinska drama Alcarràs, ki jo je v špansko-italijanski koprodukciji režirala Katalonka Carla Simon, pripoveduje zgodbo o družini Sole, ki je vsako poletje preživela ob obiranju breskev v svojem sadovnjaku v Alcarrasu, majhni vasici v španski regiji Katalonije. Letošnji pridelek bo morda njihov zadnji. Novi načrti za zemljišče, ki vključujejo izsek breskev in namestitev sončnih kolektorjev, povzročijo razdor v tej sicer tesno povezani družini.
Burning Days v režiji Emina Alperja je nastal v koprodukciji Turčije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Grčije in Hrvaške. Spremlja mladega in predanega tožilca Emreja, ki dobi službo v majhnem mestu, kjer se spopadajo z vodno krizo in političnimi škandali. Po začetni dobrodošlici doživlja vse več napetih interakcij in se seznanja z lokalno politiko. Ko se poveže z lastnikom lokalnega časopisa, se nanj začnejo stopnjevati pritiski zaradi govoric.
Belgijsko-nizozemsko-francoski film Blizu v režiji Lukasa Dhonta raziskuje tesno prijateljstvo med trinajstletnima fantoma Leom in Remijem, med katera se vrinejo pričakovanja in predsodki okolice v zvezi s fantovskimi prijateljstvi. Ko se v odnosu zgodi šokantna zareza, mora Leo nekako dojeti, kaj in zakaj se je zgodilo.
Najodmevnejši v peterici je za zdaj Trikotnik žalosti režiserja Rubna Östlunda, ki je slavil na sobotni podelitvi evropskih filmskih nagrad. V tej satiri se družbene vloge in razredi obrnejo na glavo, ko se luksuzno križarjenje končna katastrofalno in se protagonisti znajdejo na zapuščenem otoku. Film je nastal v koprodukciji Švedske, Nemčije, Francije in Združenega kraljestva.
Will-o'-the-Wisp Joaa Pedra Rodriguesa, nastal v produkciji Portugalske in Francije, prikazuje kralja brez krone Alfreda, ki se na smrtni postelji vrne v daljne mladostne spomine in čas, ko je sanjal, da bo postal gasilec. Srečanje z inštruktorjem Alfonsom iz gasilske brigade odpre novo poglavje v življenju dveh mladih moških, potopljenih v ljubezen in željo ter željo po spremembi statusa quo.
Gledalci v kinematografih bodo filme lahko ocenjevali do 12. junija prihodnje leto. Zmagovalca bodo razglasili 13. junija na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje