V novem filmu Rogerja Michella (Venus) O’Toole igra starega, skoraj odsluženega igralca, ki se mora preživljati z ne ravno častnimi stranskimi vlogami. Medtem se zaljubi v precej mlajšo pranečakinjo svojega najboljšega prijatelja, pri čemer ga ne ustavi niti dejstvo, da ima doma ženo (igra jo Vanessa Redgrave). Scenarij za zabavno in baje politično povsem nekorektno zgodbo je napisal pisatelj Hanif Kureishi.

O’Toole pravi, da se počuti, kot da je bila vloga napisana posebej zanj: “Vedno sem govoril, da si želim, da bi imel kdo zadosti poguma, da bi napisal ljubezensko zgodbo o starejšem moškem in mlajši ženski – to je bil vedno nekakšen tabu.”

Častni oskar pri rosnih sedemdesetih
Pred tremi leti je Ameriška filmska akademija Petru O’Toolu podelila častnega oskarja za življensko delo in tako skušala popraviti svoj “spodrsljaj” – igralec je bil med letoma 1963 in 1983 nominiran za sedem oskarjev, dobil pa ni, prav ste uganili, prav nobenega.

Toda načrt je skoraj spodletel. Takrat 70-letni O’Toole ni pustil, da bi ga, pa čeprav z vsemi častmi, nekako prisilno upokojili. Igralec je v pismu akademijo naprosil, naj s častnim oskarjem počakajo vsaj, dokler ne dopolni 80 let. “Še vedno sem v igri”, jih je opomnil, “in morda si bom zlodeja celo še prislužil!”.

No, akademija ga je vseeno nagradila – a vse kaže, da O’Toole svojega načrta kljub temu ni opustil.

Postarani šarmer kot Casanova
“Zadnja leta sem igral predvsem starca, ki je tam samo za vzorec”, cinično pripomni O’Toole, “kar mi sicer čisto ustreza. Ponavadi se pojavim v spalni srajci, igram pa kralja, duhovnika ali polkovnika.” Lani je sprejel tudi ponudbo britanske televizije BBC in v njihovi tridelni nadaljevanki nastopil kot postarani Casanova.