Frank Langella je bil za oskarja nominiran za vlogo Richarda Nixona v drami Rona Howarda Frost/Nixon. Foto: AP
Frank Langella je bil za oskarja nominiran za vlogo Richarda Nixona v drami Rona Howarda Frost/Nixon. Foto: AP
Frank Langella leta 1977, ko je nastopal v broadwajski produkciji Drakule. Foto: AP
Frank Langella leta 1977, ko je nastopal v broadwajski produkciji Drakule. Foto: AP

Filmski blog Deadline poroča, da je bil Frank Langella predmet Netflixove interne preiskave, ki je zdaj že končana: ugotovljeno je bilo, da se je 84-letni igralec na snemanju "nesprejemljivo obnašal". Sklenili so, da bodo za vlogo Rodericka Usherja poiskali drugega igralca, pa čeprav je snemanje približno na sredini in bo treba vse prizore s protagonistom posneti še enkrat.

Snemanje sicer ni bilo prekinjeno: nadaljevali bodo s prizori, v katerih ni patriarha Usherja, dokler producenti ne najdejo novega glavnega igralca. Prošnje za komentar je zavrnilo tako podjetje Netflix kot tudi predstavnik Franka Langelle.

Na začetku tega tedna je tabloid TMZ poročal, da je preiskavo sprožila obtožba spolnega nadlegovanja. Langella naj bi med drugim med snemanjem na neprimeren način govoril o svoji soigralki in se dotaknil njene noge.

V Propadu hiše Usher, kjer je imel Langella do zdaj glavno vlogo, med drugim nastopajo še Carla Gugino, Mary McDonnell, Carl Lumbly in Mark Hamill.

Prvi sinopsis miniserijo napoveduje kot "epsko pripoved o pohlepu, grozi in tragediji". Poejeva kratka zgodba, ki je navdihnila scenarij, je saga o skrivnostnem dvorcu, v katerem je meja med nadnaravnim in racionalnim zabrisana, propad v naslovu se navezuje tako na moralni razkroj dinastije kot tudi na dobesedno sesutje vile, v kateri umreta njena zadnja dva potomca, Roderick in njegova sestra.

Pod serijo je podpisan Mike Flanagan, ki je med drugim znan po serijah The Haunting of Hill House in Midnight Mass ter po filmu Doktor Sleep.

Langella je igralec že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja. V New York Times Review of Books so leta 2012 o njegovi avtobiografiji zapisali: "Langellova knjiga je lahkoživost proslavljala kot verodostojen, celo plemenit življenjski slog. V knjigi je bilo toliko radostne spolnosti, da jo je bilo brati tako, kot če bi na zabavi ves večer s tabo flirtala najbolj seksi oseba v sobi. Nič čudnega, da so Langello povabili povsod."