Slovenski festival gejevskega in lezbičnega filma bo letos potekal že 23. in velja za najstarejši tovrstni festival v Evropi. Od 24. novembra do 1. decembra se bo zvrstilo 37 filmov, v ospredju pa bo azijska kinematografija. Projekcije filmov si bo mogoče ogledati v ljubljanskem Kinodvoru, s posameznimi projekcijami pa bo festival gostoval tudi v celjskem Kinu Metropol ter Mladinskem in kulturnem centru Koper.

Sveži azijski pristop
Na repertoar festivala, ki ga organizira društvo Škuc, so letos uvrstili 20 igranih in tri dokumentarne celovečerce ter 17 kratkih filmov. Kot so povedali selektorji in organizatorji festivala Suzana Tratnik, Brane Mozetič in Igor Španjol na današnji tiskovni konferenci, je v program uvrščenih kar nekaj azijskih filmov, česar pa organizatorji niso načrtovali. Gejevska in lezbična tematika je namreč po besedah Mozetiča dokaj nova tema v azijskem filmu in organizatorje so navdušili sveži, še nevideni pristopi k obravnavanju tovrstne tematike.

Na repertoarju tudi dva slovenska kratka filma
Poleg azijskih, evropskih in ameriških filmov bosta na festivalu prikazana tudi dva slovenska kratka filma. V Življenju lezbijk in gejev v Krškem je Berlinčan Nicholas Woche zvesto sledil statističnim podatkom, da naj bi bilo od 1 do 10 % populacije istospolno usmerjene, in v Krškem, kjer je 8.000 prebivalcev, iskal od 80 do 800 morebitnih gejev in lezbijk. Drugi kratki film Slaba mati režiserja in scenarista Blaža Slane pa v ospredje postavlja nekoč slavno trans kabaretistko Bernardette, ki se preseli na vas, kjer občinstvo ni preveč navdušeno nad njenimi nastopi.

Na obisku trije priznani režiserji
Ob projekcijah filmov bo tudi okrogla miza o glbt filmu, festival pa bodo obiskali švicarska režiserka Samira El-Maawi, nemški filmski kritik Axel Schock in francoski režiser Philippe Vallois. Priznana režiserja El-Maawi in Vallois bosta na festivalu predstavila svojo filmsko produkcijo, Schock pa bo imel predavanje in predstavitev odlomkov iz zgodovine lezbičnega in gejevskega filma. Vsi trije bodo sodelovali tudi na okrogli mizi.

Ljubljanski župan ni prispeval iz lastnega žepa
Organizatorji so ob zaključku novinarske konference pojasnili še finančno ozadje festivala. Mozetič je povedal, da so letos dobili malo več denarja kot lani, okoli 20.000 evrov, kar je zasluga filmskega sklada, finančno so jih podprli tudi Mestna občina Ljubljana, Društvo za integracijo homoseksualnosti, Francoski institut Charles Nodier in drugi. So se pa organizatorji malce po(pri)tožili čez ljubljanskega župana Jankovića, ki ni sledil tradiciji prejšnjih županj, ki sta festival vsako leto podprli tudi iz lastnih sredstev. Če podatek 20.000 evrov primerjamo s podatkom, da stane enkratno predvajanje filma od 500 do 800 evrov, pa ugotovimo, da res ne gre za veliko vsoto denarja.

K. S.