Oče Malale, Ziaudin Jusafzaj, je deklico poimenoval po afganistanski ljudski bojevnici Malali, ki je bodrila paštunske vojake v boju proti britanskim četam leta 1880 in po kateri nosijo ime številne šole, bolnišnice in druge ustanove v Afganistanu.

Prav Malalin oče je imel na dekle velik vpliv, med drugim je odprl šolo za dekleta, ki jo je obiskovalo več kot tisoč učenk, v javnosti pa se je sprožilo tudi nekaj vprašanj, koliko je aktivistični oče ambiciozno potisnil Malalo v boj za izobraževanje deklic.

A Malala v dokumentarcu prepričljivo odgovarja dvomljivcem. "Moj oče mi je le dal ime Malala. Ni me napravil za Malalo. Sama sem izbrala takšno življenje," pravi in dodaja, da sta kot ena duša v dveh telesih.

Pogumno pisanje o prepovedi izobraževanja
Oba Malalina starša sta intelektualca in pisatelja, družina pa je živela v dolini Svat, eni prvih pokrajin v Pakistanu z razvejanim šolskim sistemom, kjer so prvo fantovsko šolo odprli leta 1922, dekliško pa le nekaj let pozneje. Po prihodu talibanov na oblast leta 2007 se je položaj močno spremenil. Več dekliških šol so zaprli, dve leti po prevzemu oblasti pa jih zažgali in uničili kar 150. Malalo je prepoved izobraževanja prizadela in o tem je pisala tudi na svojem blogu. Malalina mati je šolo zapustila, ker je bila edino dekle v razredu samih fantov in se je želela igrati s sestričnami.

Dokumentarni film Davisa Guggenheima večinoma osvetljuje dekličin odnos z očetom, pa tudi zgodovinske okoliščine njihovega kraja. Predvsem pa v ospredje postavlja ideje in pogum dekleta, ki so jo pri 15 letih talibani ustrelili na šolskem avtobusu zaradi njenih prizadevanj po izobrazbi deklet, a je preživela in okrevala, od takrat pa z družino živi v Birminghamu in nadaljuje ozaveščanje o pomembnosti izobraževanja žensk in otrok.

Deklico prikaže tako v družinskem okolju, med igro z bratoma ali ko pojasnjuje uporabo Twitterja očetu, kot med njenimi obiski begunskih centrov in številnimi govori o moči izobrazbe za vse, osvetli pa tudi njeno življenje pred poskusom umora.

Čisto navadno dekle
Malala je mednarodna junakinja dekletom po vsem svetu, a tudi čisto normalno dekle. To poletje je ob svojem 18. rojstnem dnevu odprla šolo za sirske begunske deklice v Libanonu, a v dokumentarcu Malala odgovarja, da je še vedno popolnoma navadno dekle. "A če bi imela navadnega očeta in navadno mamo, potem bi danes že imela dva otroka," dodaja.

"Tisto, kar ljubi, je bilo ogroženo, videla je, kako so ogrožene šole, in je spregovorila. Uporabila je svoj glas. In to je eno od sporočil filma, moč človeškega glasu," je je povedal režiser filma Davis Guggenheim, ki je v filmu Neprijetna resnica posnel prizadevanja Al Gora za dejavni premislek o globalnem segrevanju zemeljskega ozračja.

Malalo Jusafzaj je leta 2013 revija The Time razglasila za najvplivnejšo osebo leta, prejela je številna odlikovanja, med drugim nagrado Saharova, ki jo podeljuje Evropski parlament za svobodo misli ter kot 17-letnica postala najmlajša prejemnica Nobelove nagrade do zdaj. Izdala je tudi avtobiografsko knjigo Sem Malala: dekle, ki se je zavzelo za izobraževanje in so ga talibani ustrelili, ki je že v prvem tednu postala prodajni hit.