"Ali Malali niste podelili nagrade, ker je mladoletna in je njeno življenje že tako ogroženo?" je vprašala novinarka ob razglasitvi Nobelovega nagrajenca v Oslu. "Bilo je več dobrih kandidatov, a le eden lahko dobi nagrado, kar ne pomeni, da so drugi tekmovalci nepomembni ... Formalno sicer nimamo nobenih geografskih ali spolnih omejitev, v pravilih je zapisano le, da nagrade ne moremo podeliti posthumno," pa se je glasil odgovor.

Deklica, ki si bolj kot kar koli na svetu želi znova vrniti domov v rodni Pakistan, pa boj za izobrazbo otrok kljub vsemu medijskemu cirkusu nadaljuje. Ko jo je pred časom BBC-jeva novinarka Mishal Husain vprašala, kaj so talibani dosegli z napadom nanjo, ji je odgovorila: "Verjetno obžalujejo, da so me ustrelili, saj me zdaj lahko slišijo na vseh koncih sveta."

12. julija letos, ko je dopolnila 16 let, je imela na sedežu Združenih narodov svoj prvi govor po napadu (glej spodaj). Poleg 400 študentov iz številnih držav, ki so sedeli v dvorani, je njen govor v televizijskem prenosu res poslušal ves svet. "Danes mi je v čast, da po dolgem času znova govorim v javnosti. Biti tukaj, pred tako častnimi ljudmi, je čudovit trenutek v mojem življenju. In v čast mi je, da danes nosim šal Benazir Buto."

Govor je bil zelo prepričljiv. Njena misel "en otrok, en učitelj, en svinčnik in ena knjiga lahko spremenijo svet" pa se bo zagotovo zapisala v zgodovino. 12. julij, ki so ga Združeni narodi razglasili za Malalin dan, se je že.

Tudi Malala je le najstnica
Samo letos je prejela 18 mednarodnih pohval in nagrad, med njimi nagrado Ane Politkovske, Saharova, Simone de Beauvoir, fundacije univerze Harvard, Clintonove fundacije in Mednarodne otroške nagrade za mir ter nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.
A kljub njeni zbranosti in jasni viziji – da bi s svojo fundacijo Malala do izobrazbe pomagala čim več otrokom po vsem svetu, je Malala še vedno najstnica. Rada posluša ameriškega poppevca Justina Bieberja, je ljubiteljica vampirske sage Somrak. Danes obiskuje šolo v drugem največjem mestu v Veliki Britaniji, Birminghamu, kjer je tudi napisala svojo prvo knjigo. Avtobiografija Sem Malala: dekle, ki se je zavzelo za izobraževanje in so ga talibani ustrelili je že v prvem tednu postala prodajna uspešnica.

Grožnje s smrtjo in napadom na knjigarne
"Islamski skrajneži se bojijo knjig in pisal," je pred Združenimi narodi opozarjala Malala. Tako ni presenetljiva napoved talibanskega tiskovnega predstavnika Šahidule Šahida, da bodo talibani v Pakistanu napadli vse knjigarne, ki bodo prodajale njeno knjigo. "Malala je sovražnik islama in talibanov, knjigo pa je napisala proti islamu in proti talibanom," je dejal Šahid. To je že druga grožnja pakistanskih talibanov, ki so pred dnevi napovedali, da bodo Malalo znova poskušali ubiti.

Malalina prepoznavnost pa ne moti le talibanov, temveč tudi nekatere njene rojake. Poročevalka za agencijo Reuters Maria Golovnina je zapisala, da številni dvomijo o resničnosti Malaline kampanje, saj da je ta z družino le hotela pobegniti v Veliko Britanijo in da "si le želi pozornosti". Seveda ne manjka tudi tistih klasičnih namigovanj, da je "lutka v rokah ZDA in agentov Cie".

Malalino ime povezano z žalovanjem
Da je glasnica za izobraževanje otrok postala ravno Pakistanka Malala Jusafzaj, morda niti ni tako veliko naključje.

Malala se je namreč rodila v dolini Svat, ki je pred vladavino talibanov veljala za nekakšno Švico Pakistana. Bila je valilnica izobraženih ljudi, predvsem zdravnikov in učiteljev. Kot pravijo Pakistanci, prebivalca doline Svat najlažje prepoznaš po nalivnem peresu, ki ga ima vedno zataknjenega v srajčnem žepu. Po zaslugi Miangula Gulšazada Sira Abdula Waduda je bil Svat ena izmed prvih regij v Pakistanu, ki je imel že na začetku prejšnjega stoletja razvejan šolski sistem. Prvo fantovsko šolo so odprli leta 1922, dekliško le nekaj let pozneje.

Tudi Malala prihaja iz izobražene družine. Tako oče kot mati sta intelektualca, pisatelja, zato ni nenavadno, da je Malala dobila ime po afganistanski pesnici in bojevnici Malali iz Majvanda. Ta je bila zaslužna za zmago Paštunov in poraz britanskih čet 27. julija 1880 v bitki za Majvand. Bojevnica, ki je bodrila vojake in jim vračala upanje, je umrla zelo mlada, stara 18 ali 19 let. Po njej nosijo ime številne šole, bolnišnice in druge ustanove v Afganistanu.

A bolj kot mati ima vpliv na Malalo njen oče, Ziaudin Jusafzaj. Aktivist, pisatelj in idealist, ki je med drugim odprl šolo za dekleta - obiskovalo jo je več kot tisoč učenk. "Rada bi bila zdravnica. A oče mi je dejal, naj postanem političarka, jaz pa politike ne maram," je dejala v dokumentarnem filmu Adama B. Ellica Nastanek Malale: zgodba dekleta, ki so jo ustrelili talibani, ki je bil posnet še pred napadom nanjo leta 2009.

V šolo vsaka peta deklica
In čeprav Malala poudarja, da je izobrazba za dekleta žarek upanja na koncu predora, da jim ne bo treba vse življenje le rojevati otrok in sedeti med štirimi stenami, je novinar med snemanjem opazil, da je način, na katerega je njen oče Ziaudin poslal Malalo v boj za izobraževanje deklic, "včasih podoben načinu tistih staršev, ki svojega otroka porivajo naprej, da bi postali prvaki v igranju tenisa ali zmagovalke na lepotnem tekmovanju". To je vidno tudi na posnetku, ko Ziaudin in Malala sedita pred šopkom novinarskih mikrofonov, Ziaudin pa Malali s sklonjeno glavo potihoma reče: "Ignoriraj to. Ti samo povej svoj del."

Čeprav je bila dolina Svat bolj konservativna kot obratno, se je življenje prebivalcev po prihodu talibanov na oblast leta 2007 obrnilo na glavo. Začeli so ostro uvajati šeriatsko pravo in grozili vsem, ki novih pravil ne bi spoštovali. Posebno pozornost so namenili zaprtju dekliških šol. Leta 2009 so jih zažgali in uničili kar 150. Takrat je šolo obiskovala le vsaka peta deklica, tudi Malala.

Življenje v očeh 11-letne deklice
"Moji bratje so z lahkoto mislili na prihodnost. V življenju so lahko postali, kar koli so hoteli biti. V mojem primeru ni bilo tako, zato sem se hotela izobraziti in se oborožiti z znanjem," je dejala v pogovoru z BBC-jevo novinarko Mishal Husain.

Ambicije očeta, močna želja hčerke po izobrazbi in splet okoliščin so privedli do tega, da je pred štirimi leti spletna stran BBC Urdu iskala dekle, ki bi pisalo blog o življenju pod talibani. V stik so stopili z očetom Ziaudinom, saj je imel ta šolo za dekleta, in predlagal je seveda koga drugega kot – Malalo.

"Boli me, ko odprem omaro in vidim svojo uniformo, šolsko torbo in puščico. Šola za fante se odpre jutri. A talibani so dekletom prepovedali izobraževanje," je zapisala na svojem blogu 8. februarja 2009.

"Ko sem se zbudila, sem bila presrečna, saj sem vedela, da grem danes znova v šolo. V šoli so bila nekatera dekleta v uniformah, druga pa v običajnih oblekah. Dekleta so bila na šolskem zboru zelo vesela in so se objemala. Po zboru nam je ravnateljica predlagala, naj se ustrezno pokrijemo z burkami, saj so tako zahtevali talibani. V mojem razredu je bilo le 12 deklet, saj so se nekatera dekleta izselila iz Svata, drugih pa iz strahu starši niso pustili v šolo" (ponedeljek, 23. februar 2009).
Usodno razkritje identitete
Čeprav je svoje vsakodnevne vtise in dogodke v mestu Mingor deset mesecev pisala pod psevdonimom, se je odločila, da bo o pomenu izobraževanja deklet v Svatu spregovorila tudi na javni televiziji. "Presenečen sem bil, da je v Svatu dekletce, ki ima dovolj samozavesti, ki ima dovolj poguma, ki se zna izražati. Hkrati pa jo je skrbelo za njeno varnost in za varnost njene družine," se spominja televizijski voditelj Hamid Mir.

A v nevarnosti ni bila Malala, temveč njen oče Ziaudin, ki je bil vnet aktivist za pravice deklet do izobraževanja, s svojimi burnimi govori pa je vzbujal pozornost talibanov. Vsaj tako je mislila družina Jusafzaj. "Skrbelo me je za očeta. Pogosto sem razmišljala o tem, kaj bom naredila, če talibani pridejo v hišo. Skrili ga bomo v omaro in poklicali policijo," se je spominjala Malala.

Si vedela, da si tarča talibanov?
Potem pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Nekega dne je do nje pristopila znanka, ki jo je vprašala, ali je v Googlovem iskalniku v zadnjem času opazila zadetke svojega imena, saj da je na seznamu talibanov.

"Temu kar nisem mogla verjeti. In tudi ko sem to videla, me ni skrbelo. Bolj me je skrbelo za svojega očeta, saj smo mislili, da talibani niso tako kruti, da bi ubili otroka. Takrat sem bila stara 14 let. Potem pa sem res začela razmišljati o tem, da bo nekega dne do mene prišel taliban z namenom, da me ubije. Razmišljala sem, kaj bi naredila. Rekla sem si: 'Malala, snemi si čevelj in ga z njim udari.' Potem pa sem si rekla, da če bom s čevljem udarila talibana, med nama ne bo nobene razlike. Do nobenega človeka ne smeš biti krut in neizprosen. Boriti se moraš na miren način, z dialogom, z izobrazbo. Potem sem si rekla, da bom talibanu povedala, kako pomembna je izobrazba: 'Želim si, da bi je bili deležni tudi tvoji otroci. To je vse, kar sem ti hotela povedati, zdaj pa naredi, kar hočeš'," se je spominjala v oddaji Jona Stewarta The Daily Show.

"Kdo je Malala?"
9. oktobra 2012 se je vse odvijalo tako zelo hitro in tako zelo nepričakovano. Kot vedno se je, kramljaje s svojo prijateljico Monibo, vkrcala na šolski avtobus. Misli je imela polne, saj je bilo obdobje izpitov. Kljub temu pa je opazila, da je bila cesta, po kateri je vozil avtobus, nenavadno prazna. Le nekaj deset metrov od šole sta na cesti stala dva bradata moška, ki sta avtobus ustavila.

Moniba je sprva mislila, da sta moška neka študenta. Ko je slišala, da je eden izmed njiju vprašal, kdo je Malala, si je mislila, da pač dva novinarja iščeta njeno vedno bolj znano prijateljico. A ni bilo tako.
Malalin govor na sedežu Združenih narodov v New Yorku, 12. julij 2013 (v angleščini):