Del visoke cene slave, tako vsaj pripoved zastavi film A Complete Unknown (Popolna neznanka), so bila v šestdesetih letih pričakovanja Dylanovega občinstva. Chalamet se kot filmski Bob Dylan v napovedniku pritoži: "Od mene hočejo, da do konca svojega hudičevega življenja prepevam Blowin’ in the Wind."
19-letni Bob Dylan je v New York prišel iz zakotja Minnesote, opremljen samo s kitaro in svojim revolucionarnim talentom. Zada si cilj, da bo spremenil tok ameriške popularne glasbe, a mu obenem tesnobo povzroča vse večji uspeh, za katerega se mu zdi, da ga omejuje in ukaluplja. "Če hočeš na odru obdržati pozornost občinstva, moraš biti nekakšen čudak," Dylan pripomni o skrivnostnem šarmu svoje glasbe in javnega imidža; oboje doseže vrelišče na danes legendarnem festivalu folkglasbe v Newportu leta 1965.
Poleg koncerta, na katerem je prvič nastopil z električno kitaro, se napovednik dotakne še Dylanovega odnosa z Joan Baez, ki jo igra Monica Barbaro. Po zaslugi skupnih nastopov sta se po ameriških lestvicah vzpela kot "kralj in kraljica folkglasbe".
Timothée Chalamet je petje, ki ga bomo slišali v filmu, opravil sam (da zna peti, je v manjši meri dokazal že v filmu Wonka). V napovedniku za zdaj slišimo drobca Girl From The North Country in Like A Rolling Stone.
Ameriška premiera filma A Complete Unknown je napovedana za 25. december, poleg Chalameta in Barbaro pa v njem nastopijo še Edward Norton (kot Pete Seeger), Elle Fanning (kot Sylvie Russo), Boyd Holbrook (kot Johnny Cash), Dan Fogler (kot Albert Grossman), P. J. Byrne (kot Harold Leventhal), Norbert Leo Butz (kot Alan Lomax), Will Harrison (kot Bob Neuwirth) in Scoot McNairy (kot Woody Guthrie). Ker je v zgodbi velik poudarek na folksceni tistega časa, se kot filmski liki pojavijo številni ključni kantavtorji šestdesetih.
Pod scenarij sta podpisana režiser James Mangold in Jay Cocks.
Mangold je že leta 2017 v nekem intervjuju potrdil, da išče primerno idejo za film z glasbeno tematiko: nadaljevati je hotel žanr, v katerem se je preizkusil s Hojo po robu (2005), biografsko zgodbo o ljubezni med Johnnyjem Cashem in June Carter. "Imel sem že nekaj idej in pristopil h glasbenikom. Bistvo je vedno v tem, da morda ne bodo pripravljeni na tovrstno obravnavo. Sploh pa, ali nam lahko njihova zgodba pove kaj izvirnega? Ni dovolj, da so napisali izjemne pesmi ali spremenili zgodovino glasbe. Absolutno, nujno potrebuješ tudi zgodbo. Obstaja sicer ogromno takih fascinantnih zgodb, toda ali mi jih bodo pustili uporabiti za film?"
V pogovoru z Dylanom je Mangold, tako je vsaj povedal za The Rolling Stone, svoj koncept opisal kot "zgodbo o tipu, ki se duši v svoji domači Minnesoti, nato ga glasba izstreli med zvezde, on pa se spet začne dušiti, dokler ne pobegne." In Dylan se je s to idejo bojda strinjal.
"Boba Dylana nisem hotel predelati v enostaven lik, ki ga lahko kar tako odkleneš in na podlagi enega uvida skleneš, da si ga "dojel". Zdaj, ko sem ga spoznal, mislim, da kaj takega ni mogoče. Očitno se mi zdi tudi, da se je celo življenje trudil izogibati takšni obravnavi. To bi bila redukcija – krčenje človeka na eno preprosto razsvetljenje, na freudovsko interpretacijo njegovega življenja."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje