12. avgusta je v sedemdesetem letu umrl direktor fotografije in filmski snemalec Zoran Hochstätter, so danes sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Od konca sedemdesetih let je snemal kratke, dokumentarne, industrijske in reklamne filme. Od leta 1983 do leta 2023 se je kot direktor fotografije podpisal pod 49 celovečernih igranih filmov. V letih od 2005 do 2010 je deloval tudi kot predsednik Združenja filmskih snemalcev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 2001.
Hochstätter se je rodil 5. februarja 1955 v Mariboru. Leta 1980 je diplomiral na oddelku za kamero Akademije za gledališko in filmsko umetnost Univerze v Zagrebu. Sredi osemdesetih let se je preselil v ZDA, vendar je kot direktor fotografije in snemalec vseskozi deloval tako v ZDA kot v Evropi, navajajo na SFC-ju.
Prvi celovečerni igrani film, pod katerega se je podpisal, je bil Eva režiserja Francija Slaka iz leta 1983. Zanj je Hochstätter istega leta postal prvi prejemnik nagrade za najboljšo fotografijo v celovečernem igranem filmu na festivalu Milton Manaki v severnomakedonski Bitoli, leto pozneje pa je bil film prikazan tudi v programu Panorama na slovitem Berlinalu.
Leta 1983 je sodeloval tudi pri omnibusu Trije prispevki k slovenski blaznosti, pri katerem je eno zgodbo režiral Boris Jurjaševič, s katerim sta pozneje sodelovala še pri štirih igranih celovečernih filmih: Ljubezni Blanke Kolak (1986), Srčna dama (1991), Blues za Saro (1999) in Dergi in Roza v kraljestvu Svizca (2004). V filmu Ljubezni Blanke Kolak je glavno vlogo odigrala zvezda jugoslovanskega filma Mira Furlan. To je bil tudi njegov zadnji film, ki je nastal v produkciji državnega producenta Viba film. Njegovi naslednji filmski podvigi so nastali v produkciji neodvisnih producentov, v njih pa se je preizkušal v različnih žanrih, v glavnem pa v kriminalki, detektivski in satirični komediji.
Z Jurjaševičem sta nazadnje sodelovala še pri srednjemetražnem dokumentarnem filmu Ljubljana, London, New York (2015), v katerem nastopa slikar Tugo Sušnik in predstavlja mesta, ki so ga najbolj zaznamovala. Pri sodelovanjih z drugimi slovenskimi režiserji velja omeniti tudi kratki film Leti... leti... leti... ženska! (2002) režiserke Polone Sepe.
Med številnimi igranimi filmi, ki jih je posnel v ZDA, sta največji uspeh doživela Slaves to the Underground režiserke Kristine Peterson, ki se je leta 1997 uvrstil na festivala Sundance in Berlinale in The Last Best Sunday režiserja Dona Mosta, ki je leta 2001 prejel nagrado za najboljši igrani film na filmskem festivalu Telluride. Njegov zadnji film je komedija Young, Sexy & Dead iz leta 2023.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje