Na svoji šestdeset let dolgi filmski poti je soustvarjal slovensko filmsko zgodovino, saj je sodeloval pri vrsti slovitih domačih filmov, kot so Na svoji zemlji, Ne joči, Peter, Ne čakaj na maj, Vesna, Tistega lepega dne, Balada o trobenti in oblaku, Jara gospoda in pri vseh treh filmih o Kekcu.

Kot igralca ga je bilo mogoče videti v prvem kadru prvega slovenskega igranega celovečerca, so spomnili pri mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc, kjer so mu leta 2015 podelili plaketo Dokumentarno ime za posebne dosežke. Leta 2016 je dobil nagrado Združenja slovenskih filmskih snemalcev (ZFS) – iris za življenjsko delo.

"Ljubezen do ujete slike je začutil že v zgodnji mladosti. S prihranki si je kupil prvi fotoaparat. Fotografije je razvijal kar doma – s pomočjo dinama na kolesu, saj elektrike v vasi ni bilo. V gimnaziji se je vpisal na tečaj za amaterske snemalce, dobil prvo delo pri Triglav filmu in postal asistent kamere," so začetke njegovega spoznavanja s filmom opisali pri festivalu Dokudoc.

Pozneje je končal srednjo filmsko šolo in profesionalno pot nadaljeval kot asistent, snemalec ter pozneje direktor fotografije. "Finančne razmere, ki so filmu vzele precej denarja, so ga leta 1966 prisilile, da se je zaposlil na televiziji in začel ustvarjati televizijski program. Tako se je začela tudi njegova zgodba z dokumentarnim filmom."

Zadnji dve desetletji je dokumentiral dogajanje v Babni Gori v okolici Polhovega Gradca, svojega rojstnega kraja, in pripravljal širok arhiv o dogajanju tam. Bil je tudi režiser, tako je leta 1968 denimo posnel in režiral film S kamero po svetu – sprehod po Libiji. V njem usmerja pogled v dogajanje, ko je slovensko podjetje Slovenija ceste v nemogočih razmerah Afrike gradilo prve ceste. "Podjetje je organiziralo obisk soprog zaposlenih in Ivan je imel srečo, da se je tej karavani pridružil. Podal se je v samo notranjost države, med domačine, obiskal ostanke rimske preteklosti in sodobno Libijo," so opisali pri občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer so pripravili filmski večer z Belcem, svojim častnim občanom.

Med dokumentarci, ki jih je soustvaril kot direktor fotografije, pa sta med drugim dokufilm Iveri, o gradnji avtoceste Ljubljana–Zagreb in film Jeklene brigade, ki se osredotoča na gradnjo avtoceste.

Radovan Čok je leta 2018 posnel njegov portret z naslovom Ivan Ivo Belec – snemalec.