Tisti najbolj goreči oboževalci vesolja Gospodarja prstanov in vsega z njim povezanega so noč s petka na soboto, ko se je ekipa filma Hobit predstavila na Comic-Conu, preživeli kar utaborjeni pred vhodnimi vrati. Peter Jackson je na krajšo predstavitev filma, ki bo svetovno premiero novembra doživel na Novi Zelandiji, s seboj pripeljal igralce Iana McKellena (ki je bil edini deležen prav stoječih ovacij), Martina Freemana in Richarda Armitaga ter scenaristko Philippo Boyens in - kot posebno, nenapovedano presenečenje - še Elijaha Wooda. Zbranim so najprej predvajali petnajstminuten kolaž posnetkov iz zakulisja, intervjujev z igralci in nekaj najimpresivnejših posnetkov eksplozij.

Zgodba filma The Hobbit: An Unexpected Journey (Hobit: Nepričakovano potovanje) se, podobno kot knjiga, dogaja 60 let, preden se je bratovščina prstana odpravila proti Mordorju, da bi rešila svet. V zdaj premierno predvajanih odlomkih vidimo, kako se Bilbo Bisagin pridruži 13 škratom na misiji, njihovo kraljestvo iztrga iz krempljev zlobnega zmaja Smauga (igra ga Benedict Cumberbatch), ter Bilbovo usodno prvo srečanje z Gollumom, čigar "zaklad", torej prstan, je bil vodilni motiv trilogije Gospodar prstanov.

"Vrglo me je na zadnjo plat, ne samo, da so posnetki neverjetni, zgodba je tudi čustveno nabita, in prav to je bistvo Petrovega početja," je bil navdušen Wood, ki je predvajano gradivo prav tako prvič videl šele na predstavitvi.

V filmu se pojavita tudi že znana vilinska lika Galadriel (Cate Blanchett) in Legolas (Orlando Bloom), ki se jima pridruži še Tauriel (Evangeline Lilly) - njen lik je popolnoma nova, Jacksonova zamisel, a menda ostaja "zvest duhu" Tolkienovega pisanja.

Vsepovsod ljubezen
Britanec Martin Freeman, ki se je moral spopasti z vlogo nosilca celotne epopeje, neprostovoljnega junaka Bilba Bisagina, se je, čeprav ima s sago očitno precej manj izkušenj kot Elijah Wood, v ekipi počutil več kot dobrodošlega. "Prisežem, da se nisem počutil kaj posebej pod pritiskom. Svoj lik sem moral šele najti, ni mi bil prinesen na pladnju. S Petrom sva ga morala razviti skupaj ..., ampak ni me bilo posebej strah."

Andy Serkis v Hobitu ne igra le Golluma, ampak je pri filmu sodeloval tudi kot asistent režije. "Vse skupaj je bilo neverjetna izkušnja - najprej delo z Martinom, potem pa še prvo preizkušanje režiserjevega stolčka. Zame je to neverjetna filmska šola, v kateri sem imel najboljšega mogočega učitelja. Peter je že zadnjih 12 let zelo pomemben del mojega življenja."

V znamenju te vsesplošne naklonjenosti, ki so jo člani ekipe izlivali drug do drugega, je spregovoril tudi Ian McKellen, filmski Gandalf. "Čudovito se je bilo vrniti na Novo Zelandijo in sodelovati s številnimi ljudmi, ki so bili pred 13 leti že pri Gospodarju prstanov. Bilo je kot nekakšna vrnitev domov."

Oba 3D-filma (drugi del, Hobbit: There and Back Again, je napovedan za konec leta 2013) sta posneta v tehniki 48 posnetkov na sekundo, kar je dvakrat več kot standardnih 24 posnetkov. Poskusno občinstvo sicer nad tehniko ni bilo tako navdušeno, kot bi si Jackson najbrž želel. "Čeprav je bujnost Jacksonovega podobja čudovita, jo je kazilo to, da so bili zaradi 48 slik na sekundo prizori preveč izraziti, če je kaj takega mogoče," piše filmski portal The Wrap. "Videti je bilo bolj resnično ... pravzaprav preveč resnično. Namesto da bi bila to filmska izkušnja, ki gledalca potegne vase, je bil Srednji svet videti, kot da gre za posnetek gledališke igre."

No, kakor koli že, navadnim smrtnikom se ni treba pretirano bati, da jih bo film (v tem pogledu) razočaral: večina nas Hobita ne bo mogla videti v formatu 48 FPS (slik na sekundo), saj večina kinematografov še nima projektorjev, ki bi podpirali to tehnologijo.