Do zdaj so filmarje bolj zanimali invazija ob dnevu D in bitka za Stalingrad, britanski režiser John Irvin pa si je po poročanju Independenta vedno želel posneti poklon padlim možem v bitkah, ki so se v letih 1943 in 1944 spopadali ob zgodnjesrednjeveškem samostanu na Monte Cassino.
Prototip samostanske arhitekture kontemplativnih redov je okoli leta 529 ustanovil sv. Benedikt po zapisih Gregorja Velikega na mestu nekdanjega antičnega templja. Vendar je tipična zgodnjesrednjeveška bazilika, ki je postala model za nadaljnjo tovrstno gradnjo, stala na preveč pomembni strateški točki, da bi ji bilo prizaneseno. Samostan so večkrat oplenili in uničili že v srednjem veku, najbolj črno poglavje v zgodovini te vzpetine pa se je odvilo v 20. stoletju.
Stara arhitektura porušena do tal
Zavezniško zavzemanje strateške točke, ki so jo zavzele nemške sile, da bi zadržale pritisk proti Rimu, se je končalo s 55.000 žrtvami na zavezniški in približno 20.00 mrtvimi in ranjenimi na nemški strani. Celotno bojevanje v vseh štirih bitkah skupaj z zavzetjem Rima 5. junija leta 1944 je zahtevalo 105.000 žrtev. S tlemi je bil zravnan tudi samostan (danes na njegovem mestu stoji rekonstrukcija), na katerega so ameriški bombniki odvrgli 1.400 ton bomb. V prepričanju, da ima nemška vojska v samostanu oporišče, je pri tehtanju med ohranitvijo kulturne dediščine in pokoritve sovražnika, pretehtalo zadnje.
Vendar se je nemška vojska predhodno umaknila kakšnih 300 metrov od opatije in ruševine, ki so ostale za bombardiranjem, so bile idealno zatočišče, v katerega so se zatekli nemški vojaki, dokler bojevanja niso dokončno končale poljske enote.
Dragocenosti Nemci umaknili pred vojnim uničenjem
Zavezniška zmaga je imela visoko ceno. Poleg velikega števila žrtev na obeh straneh je bil v celoti uničen tudi samostan, ne pa tudi dragoceni predmeti v njem. Te sta že jeseni leta 1943 ukazala umakniti nemški načelnik Maximilian Becke in poročnik Julius Schlegel. Oba sta svoje nadrejene in cerkvene oblasti prepričala, da so dragocene predmete, ki so se v samostanu ohranili skozi stoletja, s tovornjaki odpeljali v Vatikan na varno.
S kakšnimi 800 papeškimi dokumenti, 500 inkunabulami, 200 pergamentnimi kodeksi, 100.000 grafičnimi listi in množico drugih volumnov, so skupaj z menihi samostana odpeljali stran. Schlegla so po vojni sumili plenitve dragocenosti in ga izpustili šele po naklonjenih pričevanjih montecassinskih redovnikov.
Šele zdaj je čas pripravljen na pravo refleksijo
John Irvin, režiser 30 let stare klasike Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun, The Dogs of War in Hamburger Hill, računa, da bo premiera filma ravno v letu 2014. Po poročanju Independenta se zdijo režiserju vprašljive nekatere odločitve, ki so privedle do kolosalnega števila žrtev. “Mislim, da filma o tem še niso posneli, ker čas preprosto ni ustrezal takšni refleksiji druge svetovne vojne,” razmišlja.
Da bi bil scenarij čim bolj zgodovinsko korekten, bo scenarist Collin Scott tesno sodeloval z zgodovinarjem Petrom Caddickom-Adamsom, ki je veterane iz Monte Cassina opisal kot 'pozabljeno burmansko vojsko'. Vsa pozornost filmarjev je usmerjena v Normandijo, bitka za Monte Cassino pa je spregledana. “Če ne bi bilo Dneva D, bi bila ta največje zavezniško prizadevanje in zato tudi deležno večjega zanimanja.”

Zgodovinar je objavil tudi knjigo o dogodkih in se pri tej osredotočil na položaj vojakov, ki niso imeli zadostne opreme za gorski teren, zato so jim dodatne poškodbe povzročale naokoli leteči raztreščeni kosi skal, ki so jih skrušile bombe. Številni so umrli tudi zaradi vročine oziroma podhladitve v zimskem času.
Ena izmed številnih 'majhnih' tragičnih zgodb bojevanja je tudi tista o ameriškem vojaku, ki ga je kot ranjenca oskrbovala italijanska medicinska sestra. Zaljubila sta se in njuna resnična zgodba bo jedro Irvinovega filma.