Pa še zdaleč ni "samo" režiser, zaradi katerega smo ugibali, kdo ali kaj je "Rosebud". Orson Welles je najbolj znan po svoji filmski mojstrovini Državljan Kane, pravi filmofili pa morajo biti z njegovim opusom kakopak malo bolje seznanjeni. Cankarjev dom bo zato do 13. marca vsak dan ob 18.00 in 20.30 sladokuscem ponujal butični izbor redko videnih Wellesovih filmov, njegova manj predvajana pozna dela, odlomke iz nedokončanih filmov, kratke filme o čarovništvu, vtise s popotovanj in filme o samem Wellesu.
Pred Ljubljano so to redko "neznano" plat Wellesovega ustvarjanja lahko videli le še v Münchnu, Locarnu in New Yorku. Vse skupaj se je v Linhartovi dvorani, v kateri je cikel odprla projekcija filma Dotik zla (A Touch of Evil).

V naslednjih dneh sledijo filmi Vse je čarovnija (It's all magic, 8. 3.), Resnice in laži (F is for Fake, 8. 3.), Gospod Arkadin/Zaupno poročilo (Mr. Arkadin/Confidential Report, 10. 3.), Veličastni Ambersonovi (Magnificent Ambersons, 11. 3.), Nesmrtna zgodba (The Immortal Story, 11. 3.), dokumentarec Druga stran Orsona Wellesa (The Other Side of Welles, 12. 3.) in še kaj.

Hiperaktivna diva
Welles je bil znan kot hiperproduktiven in nestanoviten cineast, večno v boju s producenti in finančniki; zaradi svoje nepopustljivosti in radikalne avtorske drže je bil nemalokrat v sporu z enimi in drugimi. O tem pričajo tudi številni nedokončani projekti in filmi, ki so jih producenti brez režiserjeve vednosti krajšali in predrugačili, Welles pa se jim je odrekel.

Režiser je od začetka 40-ih let velikopotezno načrtoval in začenjal filme, ki jih iz različnih, pa največkrat finančnih razlogov nikoli ni dokončal. Spisek je dolg: Vse je resnica, Druga stran vetra, Globina, Don Kihot, Kralj Lear, Sanjači in tako dalje.

Filmski arhiv v Münchnu slovi kot zakladnica nepreglednega gradiva v zvezi z Wellesom in tako je Cankarjev dom retrospektivo, ki jo je naslovil Orson Welles: rekonstruirani, nedokončani in "neznani" filmi, pripravil v sodelovanju z njim.

Perfekcionist do zadnjega
Predstavljena bodo številna dela, ki jih je Welles s pomočjo zavrženega, a ohranjenega gradiva skušal preoblikovati še desetletja po izvirni distribuciji, ter filmi, ki so jih zgodovinarji in arhivarji našli in po zapiskih zmontirali šele po njegovi smrti.

Posebni gostje
V soboto v Ljubljano prihaja Stefan Droessler, direktor Filmskega muzeja v Münchnu in velik poznavalec Wellesovih del, prisoten bo na vseh projekcijah filmov, ki bodo na sporedu v soboto, nedeljo in ponedeljek v Kosovelovi dvorani. Oja Kodar, igralka in dolgoletna spremljevalka Orsona Wellesa svojega prihoda še ni dokončno potrdila, je pa načrtovan.
Cikla se bo 12. 3. ob 18.00 udeležil tudi Daniel Rafaelić, eden od dvojice hrvaških režiserjev dokumentarnega filma Druga stran Orsona Wellesa, ki ga bodo na ta dan tudi predvajali.