Oglas
Na slovesni akademiji ob 100-letnici slovenskega filma - v neposrednem prenosu ste si jo lahko ogledali na 2. programu TV Slovenija -, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS-a Janeza Drnovška, so premierno prikazali Grossmannove filme Odhod od maše, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu.
Ob melodijah "hišnega pianista" Slovenske kinotekeGrossmannove filme so restavrirali pod okriljem Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, njihovo predvajanje pa je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pospremil "hišni pianist" Slovenske kinoteke Andrej Goričar. Čast oznake prvi slovenski film je pripadla Odhodu od maše, ki ga je odvetnik in fotograf Karol Grossmann leta 1905 posnel v Ljutomeru, tako kot drugih dveh svojih nizov filmskih posnetkov, pa Grossman tudi svojega prvega filmskega podviga nikoli ni prikazoval v javnosti.
Slovenci smo filmske posnetke sicer spoznali že leta 1896. Tega leta so namreč v Ljubljani, Celju in Mariboru začeli organizirali prve filmske predstave, na domače posnetke pa je bilo potrebno počakati še skoraj desetletje.
Začetki slovenskega celovečerca
Na akademiji smo se spomnili tudi režiserja prvega slovenskega celovečerca režiserja Janka Ravnika. Ob živi orkestralni glasbi pianista in skladatelja Andreja Goričarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga je vodil nemški dirigent Helmut Imig, se je namreč odvrtel prvi slovenski nemi celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga. Scenarij za film, ki je nastal leta 1931, je prispeval Juš Kozak, govori pa o doživljajih, ki jih na poti na Triglav doživijo ljubljanski študent, jeseniški železar in kmet.
Zbor filmskih arhivarjev
Akademija v spomin začetkov prvih slovenskih posnetkov s kamero je potekala na predvečer začetka 61. kongresa mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek FIAF. V okviru rednega letnega kongresa FIAF-a – krovne svetovne organizacije s področja ohranjanja filma - bo Ljubljano do 12. junija obiskalo več kot 200 predstavnikov arhivov in kinotek z vsega sveta.
Na kongresu, ki bo največji doslej,se bodo posvetili predvsem vprašanjem etnološkega filma kot podobe kulturne identitete, položaju etnološkega filma v javnih vizualnih medijih in raziskovalnih dejavnostih ter položaju gibljive slike kot sredstva za posredovanje kulturne identitete v dobi digitalizacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje