"V filmih o Ukrajini in Palestini, silovitih dokumentarcih Prestreženi in Edina dežela, ni nobene dvoumnosti, to nista le zgodbi o vojni, okupaciji in zatiranju, temveč tudi zgodbi o popolnem razčlovečenju na vseh ravneh dominantnega agresorja," o dveh najodmevnejših dokumentarcih letošnjega tekmovalnega programa še zapiše Simon Popek. Festival, ki ga bodo med 12. in 19. marcem gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka, bodo obiskali tudi avtorji nekaterih filmov.
Dokumentarec Edina zemlja je na nedeljski podelitvi oskarjev nagrado za najboljši dokumentarec prinesel palestinsko-izraelskemu kolektivu; Juval Abraham, Basel Adra, Hamdan Ballal in Rachel Szor v svojem filmu dokumentirajo apartheid, ki ga izraelska država izvaja nad Palestinci na Zahodnem bregu. Soavtorja Abraham in Adra sta se spoznala med izraelskim rušenjem arabskih vasi v okolišu Masafer Jata, kjer Basel živi že od rojstva. "Obstaja drugačna pot, politična rešitev, brez etnične nadvlade, z narodnostnimi pravicami za obe ljudstvi," je v nedeljskem zahvalnem govoru poudaril Abraham, ki je pri tem obsodil tudi ameriško podporo izraelski politiki.
Rusko-ukrajinska vojna v prestreženih telefonskih klicih
Ukrajinska režiserka Oksana Karpovič, ki bo med festivalom obiskala Ljubljano, je za dokumentarec Prestreženi uporabila telefonske pogovore, ki jih je ukrajinska obveščevalna služba leta 2022 prestregla med ruskimi vojaki na bojišču in njihovimi domačimi v Rusiji. Ti klici sprva razkrivajo podcenjevalni odnos Rusov do "manjvrednih sosedov" in poveličevanje ruskega vodstva, sčasoma pa začnejo vojaki kazati tudi veliko bolj pesimistična in razočarana stališča.
Tudi dokumentarec Glasba za vojaški udar je bil letos nominiran za dokumentarnega oskarja; režiser Johan Grimonprez je posnel križanca glasbenega dokumentarca ter kritike kolonializma in destruktivnosti kapitalističnih sil med dekolonizacijo konec petdesetih in v začetku šestdesetih let. Zanima ga, kako je ameriška vlada v Afriko ob ustanavljanju afriških demokracij kot "glasbene ambasadorje" pod krinko "misije miru" ter odvračanja pozornosti pošiljala svoje največje džezovske glasbenike, Louisa Armstronga, Maxa Roacha, Nino Simone in druge.
V filmu Še zdaleč ne lipicanci režiserke Olge Kosanović se pojavi slikovit komentar na temo politike naturalizacije tujcev: "Če ima mačka mlade v jahalni šoli, jih to še ne dela lipicance." Kosanović v svojem filmu na igriv način prikaže skoraj nepremostljivo težek proces naturalizacije v Avstriji, proces, ki tudi zanjo ostaja še nerazrešen. Avstrija ima namreč eno najstrožjih zakonodaj za pridobivanje državljanstva na svetu. Avtorica bo festival tudi osebno obiskala.
Tekmovalni program festivala, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenije, sklene filmski esej Vlaki, sestavljen iz arhivskih posnetkov. Maciej Drygas na ta način prikaže vlogo vlaka v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 20. stoletja. "Med najpomembnejšimi in najbolj zamudnimi izzivi je bilo najti rdečo nit za poenotenje sekvenc, ki jih je bilo treba zmontirati iz gradiva, nastalega v različnih obdobjih in z različnimi tehnologijami. Pripoved v tem brezbesednem filmu temelji na prepletu vizualne podobe in najnaprednejše zvočne zasnove," je o svojem filmu povedal poljski režiser.
Uvodni takt z Zoranom Predinom
Popka sicer po njegovih besedah veseli, da bo po več letih festival spet dočakal odprtje v večji, Linhartovi dvorani: "Verjamem, da bo interes za film Praslovan to upravičil." Uvodni takt festivalu bo namreč dala biografska drama, ki spremlja življenje in delo Zorana Predina, vse od začetkov v Mariboru, uspehov skupine Lačni Franz in vse do samostojne kariere. "Velika čast je, da Praslovan odpira letošnji Festival dokumentarnega filma, saj to kaže, da nam je vendarle uspelo narediti film, ki pušča pečat," pravi režiser filma Praslovan Slobodan Maksimović. "To mi toliko več pomeni, ker je snemanje dokumentarca vedno nepredvidljivo, še posebej ob nekom, kot je Zoran Predin – človek brez cenzure, poln humorja, strasti in ostrih misli. Praslovan ni zgolj film o glasbi, temveč portret človeka, ki je s svojo umetnostjo in duhom zaznamoval generacije. Njegova energija in neustavljiva radovednost sta nalezljivi – snemanja z njim so bila polna smeha in spontanih trenutkov, ki so filmu dodali prav poseben utrip."
Tekmovalni program dopolnjuje sekcija Aktualni, družbenokritični; letos prinaša film Arhitekton, ki se posveča vprašanju, zakaj gradimo grde objekte; Hollywoodgate, ki analizira, kaj se je dogajalo z Afganistanom, ko so ZDA umaknile svoje sile in državo prepustile sami sebi, ter dokumentarec Izrael in Palestina na švedski TV (1958–1989). Tega je Popek opisal kot "esencialen film s področja medijskega poročanja z Bližnjega vzhoda". Sekcijo zaokrožijo Popoldnevi samote katalonskega režiserja Alberta Serre, ki je analiziral španski kult in tradicijo bikoborb.
Zaključimo z okupacijo Reke
V naboru Intimni in globalni portreti so se znašli poetični dokumentarec Med volkovi, meditativen dokumentarec o veščah in moljih Nočni obiskovalci ter novi celovečerec hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića Fiume o morte! Bezinović v njem na psevdokumentaren način v precep vzame okupacijo Reke, ki jo je leta 1919 zasedel pesnik in protofašist Gabriele D'Annunzio. Film, ki je nastal v manjšinski koprodukciji Slovenije, bo tudi sklepni celovečerec festivala.
Sekcija Miti, ikone, mediji je letos glasbeno obarvana: poleg Praslovana bodo na sporedu še Upor v nebesih, film o Nicku Cavu in njegovi prvi skupini The Birthday Party ter film Things We Said Today o drugi ameriški turneji The Beatles poleti 1965 in takratnem širšem družbenem dogajanju. Z mednarodnim renomejem na festival prihaja tudi dokumentarec Riefenstahl, ki na novo vrednoti odnos Leni Riefenstahl do tretjega rajha.
Retrospektiva letošnjega festivala bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. "Čeprav je Maja Weiss morda najbolj znana kot prva slovenska režiserka, ki je posnela celovečerni igrani film Varuh meje, je velik del njenega ustvarjanja zavezan dokumentarizmu. Skozi programske sklope bomo spremljali razvoj režiserkinega avtorskega izraza, ki ga zaznamuje izrazito subjektiven pristop v raziskovanju aktualne družbene klime in njenih prezrtih glasov. Vse projekcije bodo potekale v prisotnosti avtorice in drugih gostov. Prvo pregledno retrospektivo avtoričinega opusa bo v Dvorani Silvana Furlana pospremila tudi razstava fotografij, ki bo na ogled vse do 6. maja," je povedala selektorica letošnje retrospektive Anja Banko. Na sporedu bodo med drugim filmi Fant, pobratim smrti I in II, Judje na Slovenskem, Cesta bratstva in enotnosti ter Slovenci od znotraj - o slovenski duši.
Organizacija Amnesty International Slovenije bo tudi tokrat enemu od filmov v tekmovalnem programu podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic. Njihovo žirijo letos sestavljajo igralec in performer Primož Bezjak, dokumentaristka Maja Prettner in režiser Nemanja Vojinović.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje