Tudi jesen je v Slovenski kinoteki v znamenju književnosti. Po retrospektivi Slovenska književnost na filmskem platnu v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige nadaljujejo z retrospektivo Jugoslovanska književnost na filmskem platnu.

Do 2. oktobra v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko iz Beograda ponujajo retrospektivo filmov, ki združujejo veličino jugoslovanskih literatov z upodobitveno spretnostjo filmskih avtorjev. Film hrvaškega režiserja Rajka Grlića V žrelu življenja (1984, avtorica literarne predloge: Dubravka Ugrešić) bo drevi ob 20.00 odprl jugoslovansko filmsko-književno navezo.

Sledil mu bo omembe vreden srbski film Pop Čira in pop Spira (Pop Čira i pop Spira, Soja Jovanović, 1957, avtor lit. predloge: Stevan Sremac), prvi barvni jugoslovanski celovečerec in prisrčna zgodba o rivalstvu dveh vaških veljakov, ki ga povzroči v napačni srci sprožena Amorjeva puščica. Iz Bosne prihaja meditativni Derviš in smrt (Derviš i smrt, 1974, Zdravko Velimirović), posnet po istoimenskem romanu Meše Selimovića, Velimirović pa je režiral tudi črnogorsko Lelejsko goro (Lelejska gora, 1968, avtor lit. predloge: Mihailo Lalić).

Tragična dimenzija ljubezni je poudarjena v hrvaški Brezi (Breza, Ante Babaja, 1967, avtor lit. predloge: Slavko Kolar), film, ki ga v glavni ženski vlogi nesrečne kmečke mladenke krasi mlada Manca Košir. Medtem pa moderna osemdeseta v Jugoslaviji zahtevajo drugačno žensko. Najde jo Srb Momo Kapor in ji nadene ime Una. Sonja Savić upodobi lepotico v istoimenskem filmu režiserja Miloša Radivojevića, legendarni Rade Šerbedžija pa odigra upornega intelektualca, ki ga privlačna študentka Una zapelje. In ker želimo proslaviti pregovorno črni jugoslovanski humor, seveda ne bo manjkala niti velika uspešnica Slobodana Šijana Maratonci tečejo častni krog (Maratonci trče počasni krug, 1982, avtor lit. predloge: Dušan Kovačević) s šopkom nepozabnih filmskih likov.