Ingmar Bergman bo obetavnega režiserja, ki ga bo izbrala žirija filmskega festivala v Göteborgu,  sprejel na otoku Faro, kjer si je ustvaril svoj dom. Foto: EPA
Ingmar Bergman bo obetavnega režiserja, ki ga bo izbrala žirija filmskega festivala v Göteborgu, sprejel na otoku Faro, kjer si je ustvaril svoj dom. Foto: EPA
Ingmar Bergman leta 1940
Mladi Ingmar Bergman, ki je med drugim odkrito občudoval Hitlerja, je raje kot za študijskimi knjigami čas preživljal v gledališču. Foto: EPA

Organizatorji filmskega festivala v Göteborgu so sporočili, da bodo v prihodnje obetavnim mladim režiserjem podeljevali nagrado Ingmarja Bergmana. Priznanje bodo prvič podelili naslednje leto, ko bo festival slavil 30-letnico obstoja. Po njem poimenovano nagrado je "blagoslovil" tudi 88-letni Begman, ki je povedal, da naj bo nagrada "spodbuda mladim filmskim ustvarjalcem za obravnavo resnično pomembnih tem v času, ko se filmska industrija vse bolj navzema značilnosti klavniškega in prešuštniškega posla".

Potovanje v Bergmanovo zatočišče
Tudi vsebina nagrade bo tesno povezana z življenjem in delom Ingmarja Bergmana. Nagrajencu bodo namreč organizatorji filmskega festivala v Göteborgu namenili enotedensko bivanje na otočku Faro, ki leži v švedskem delu Baltskega morja. Na otočku si je dom ustvaril tudi Bergman, njegovo surovo naravo pa je upodobil v kar šestih filmih. Nagrajenec - prvega bomo spoznali najpozneje 5. februarja 2007, ko se bo končala naslednja izvedba festivala - bo prejel tudi vgraviran kamen z zasebne Bergmanove plaže.

Otok Faro spet v filmu
Ingmar Bergman ni edini, ki je pokrajino otočka Faro uporabil kot kuliso za filmsko zgodbo. Starosto švedskega filma je letos posnemal tudi režiser Ang Lee, ki je tam začel snemati svoj novi film The Ice Storm (Ledeni vihar). Ang Lee se za obisk otoka in njegovega najslavnejšega prebivalca ni odločil po naključju. Režiser, ki je bil lani v ospredju predvsem zaradi filma Gora Brokeback, se je namreč že večkrat razglasil za velikega Bergmanovega oboževalca.

Ko bi moral sedeti za študijskimi knjigami
Filmski in gledališki režiser Ingmar Bergman velja za enega od filmskih avtorjev z najbolj prepoznavnim in izbrušenim osebnim slogom, ki je zaznamoval razvoj švedske kinematografije, obenem pa je zaznamoval tudi celotno zbirko svetovnega filma 20. stoletja. Bergman režije nikoli ni študiral. "Obrti" se je izučil v času, ko bi se moral posvetiti študiju literature, ki ga je vpisal na stockholmski univerzi. Raje kot da je študiral literarne klasike, je čas preživljal v gledališču, kjer se je začela njegova režiserska kariera.

Bergmanove filme pogosto označujejo kot problematizacijo bivanjskih tem, kot so vprašanje smrti, osamljenosti in vere. Čeprav Bergman velja za režiserja, ki v ospredje postavlja sporočilo in zgodbo in ne zapada v pretirano stilizacijo, pa je zaslovel tudi z umetniškim in avantgardnim filmom. Za njegov najbolj znamenit avantgardni film velja Persona iz leta 1966, v katerem je zaigrala tudi Liv Ullman. Ullmanova je zaigrala v kar devetih Bergmanovih filmih. Za največje Bergmanove dosežke sicer veljajo že omenjeni Sedmi pečat, za film prirejena Mozartova opera Čarobna piščal, Fanny in Alexander, Poletje z Moniko in drugi.