Hollywoodski studio bo prihodnji mesec tudi uradno predstavil Sofio, povsem navadno smrtnico, ki se kar naenkrat - ko se njena mama Miranda poroči z vladarjem izmišljene dežele Enchancia - znajde na dvoru in v izbrani družbi plemičev. Na prvi tiskovni konferenci so Disneyjevi predstavniki sicer nedvoumno zatrdili, da je mlada Sofia "latino" rodu - a zdaj, ko so razkrili tudi njeno sliko, ne manjka ljudi, ki se spotikajo ob njeno svetlo polt, modre oči in nežno rožnata lička.

Disney sicer že popravlja svoje uradno stališče, češ da je Sofia "mešanega rodu" in "princeska v pravljičnem svetu". Kljub španskemu črkovanju njenega imena nikoli ni bila zamišljena kot izrecno latinskoameriškega porekla, poudarjajo. "Vsi naši liki prihajajo iz domišljijskih dežel, ki lahko odražajo različne elemente različnih kultur, nikoli pa ne zastopajo ene točno določene," je na Facebookovi strani podjetja zapisala predsednica Disney Juniorja Nancy Kanter.

No, "uradna zgodba" je bila še leta 2009, ko je Disney v kinematografe poslal celovečerni animirani film The Princess and the Frog, povsem drugačna. Osrednja junakinja Tiana je bila iz New Orleansa, levji delež promocije filma pa je temeljil na poudarjanju tega, da je Tiana "prva Disneyjeva temnopolta princeska".

Z natančnim profiliranjem nikoli niso imeli težav
Prav tako o "izogibanju prikazovanja točno določene rase" ni bilo ne duha ne sluha ob rojstvu Pocahontas, "prve Disneyeve ameriške staroselske princeske", Jasmine, "prve arabske princeske", ali Mulan, prve vzhodnoazijske princeske. Vsako od njih so - verjetno v imenu pihanja na dušo svetovnim tržiščem - pri Disneyju predstavili s silnim pompom. Tako je tudi prva latinskoameriška junakinja verjetno merila na najhitreje rastoče tržišče; zato je še toliko presenetljivejša odločitev, da ji bo glas posojala Ariel Winter, ki jo poznamo iz serije Sodobna družina in ki je seveda kavkaškega rodu.

Craig Gerber, izvršni producent TV-filma Sofia the First, katerega premiera je napovedana za november, Sofiino etnično poreklo pojasnjuje s tem, da je hčerka španske matere in skandinavskega očeta, ki je odraščala v Enchancii, izmišljenem "talilnem loncu" kultur, ki so ga ohlapno zasnovali po Britanskem otočju. "Sofia se ima za navadno dekle iz Enchancie, nič drugačno od svojih vrstnic. Njeno mešano poreklo je odraz številnih sodobnih družin."

Korak nazaj?
Taka razlaga sicer ni zadovoljila Ameriške narodne latinskoameriške medijske koalicije, ki se zdaj hočejo sestati z vodstvom studia, da bi se "pogovorili o Sofiinem liku". Oglasil se je tudi Narodni svet La Raza, ameriška organizacija, ki se bori za pravice manjšin. "Zdi se, kot da skušajo požreti obljubo. V preteklosti so uspešno predstavili afriško-ameriško, staroselsko ameriško in azijsko princeso. Zdaj pa so naenkrat v nekakšnem krču."

Dolg seznam Disneyjevih "spodrsljajev"
Disney se je v preteklosti že večkrat otepal obtožb rasizma ali pa vsaj ustvarjanja rasno stereotipnih likov - najostrejših kritik so bili deležni opis Arabcev v Alladinu, izrazito "črne" nerazgledane vrane v Dumbu, gorile v Knjigi o džungli, ki edine nimajo britanskega naglasa in skušajo biti kot "pravi ljudje", Indijanci v Petru Panu ter seveda "zloglasni" črni kentaver v Fantasii, ki čisti kopita belim - ta prizor so leta 1969 iz risanke tudi izrezali.

Hoja po jajcih
Film Pocahontas so predstavniki ljudstva Powhatan obsodili, češ da premilo obsodi nasilje, ki ga je morala prestati resnična Pocahontas, marsikomu pa je šla v nos tudi "napredna" Tiana iz Princeske in žabca. Glavni junakinji je bilo v prvem osnutku menda ime Maddy, kar pa zveni preveč podobno "mammy", starinski oznaki za temnopolto sužnjo/dojiljo na belski plantaži, zato so jo prekrstili v Tiano. Tudi njeno kariero so iz "samo" sobarice povzdignili v ambiciozno natakarico, ki si želi voditi lastno restavracijo. Odločitev dogajanje postaviti v New Orleans, ki bi ga bilo prav lahko posejati s stereotipnimi liki starih džezistov in podobnega, se je prav tako zdela sporna, a menda so ga izbrali zato, ker mesto premore "evropski šarm".