V njenem obsežnem filmskem opusu, katere filmi so "politični in aktualni ter vselej prežeti z neposrednim življenjskim feminizmom", je mogoče najti širok spekter žanrov in vrst filma, v retrospektivi pa se bodo osredinili na njene odmevne igrane celovečerce.

Program so pripravili skupaj s filmskim festivalom Kino Otok – Isola Cinema, v sodelovanju s katerim zadnja leta tudi sicer predstavljajo retrospektive pomembnih svetovnih cineastov – doslej sta bili to retrospektivi filmov Pedra Coste in Marca Reche.

Prvi film ženske režiserke na Madžarskem
Retrospektivo začenjajo v dvorani Silvana Furlana z avtoričinim prvencem Dekle iz leta 1968, v katerem se mlada tekstilna delavka Erzsi iz sirotišnice v Budimpešti, kjer je odraščala, odpravi na podeželje, da bi obiskala svojo mamo. Kot opisujejo, gre za samosvoj portret in režiserkin prvenec ter prvi film ženske režiserke na Madžarskem.

V napovedi retrospektivnega programa so zapisali, da ima avtorica posebno mesto v zgodovini madžarskega in svetovnega filma. "Režiserka, prejemnica nagrad na Berlinalu, v Cannesu, Chicagu in še na marsikaterem mednarodnem festivalu, je sama po sebi zgodovinska legenda. S sodobnicami Agnes Varda, Larisso Shepitko in Věro Chytilovo stoji na piedestalu najpomembnejših svetovnih avtoric, pionirk zgodovine filma." Prva Madžarka, ki je doštudirala filmsko režijo, je svoje filme posvetila prikazovanju ženskih življenj, ob čemer se je posvetila tudi mestu žensk v madžarski zgodovini stalinizma.

Rodila se je leta 1931 v Budimpešti, a njen oče, avantgardni kipar László Mészáros, se je z družino na begu pred fašizmom preselil v Kirgizijo, kjer je ob izbruhu druge svetovne vojne postal žrtev Stalinovih čistk. Kmalu je Mészáros umrla tudi mama, zato so jo poslali v sovjetsko sirotišnico in jo šele po vojni vrnili na Madžarsko.

Med letoma 1954 in 1956 je študirala na moskovski filmski akademiji in do leta 1968 snemala romunske in madžarske dokumentarne filme. Igrane filme je režirala od leta 1968, ko je posnela igrani celovečerni prvenec Dekle. Do svojega zadnjega filma leta 2017 je posnela trideset igranih celovečercev in številne dokumentarne filme.

"Mészáros je abstraktna slikarka, ki protagoniste s filmsko kamero postavi v skorajda laboratorijsko okolje, kjer preizkuša čustva in verjetnosti njihovih usod skozi prevpraševanje spola, sekusalnosti, ideologije, zgodovine in nacionalnosti," je o režiserki zapisala Anja Banko za revijo Ekran.