Besede najstnika Andrewja, ki z mamo, sestro in očetom (občasno tudi z drugimi člani razširjene družine) živi v revščini v malem mestu v Misuriju, blizu meje s Kansasom. Precej ironično se nekoč cvetoči rudarski kraj, na katerega je Amerika, potem ko je zmanjkalo premoga, pozabila - tam tako rekoč ni več industrije, vladata brezposelnost in brezup - imenuje Rich Hill (Bogati hrib).
Režiserja Tracy Droz Tragos in Andrew Droz Palermo - sestrična in bratranec - v Rich Hill nista prišla po naključju, od tam namreč izvira njuna družina. Tracy je na podeželju Misurija preživljala počitnice pri dedku in babici, tam je odraščal njen oče. A ko je bila mladostnica, je bilo precej drugače. Danes v Rich Hillu živi le še 1.393 ljudi, večina od njih pravzaprav ne živi, ampak životari. Kamor koli se ozrete, velike luknje na cestah, razmetani zidaki, razpadajoče stavbe, kjer so bile nekoč banka, lekarna, kavarna. Tam ni več industrije, lokali so zaprti, farme so prodane velikim podjetjem.
Kot piše na spletni strani filma, je to zgodba, ki bi jo lahko povedali o stotinah mest v Ameriki. Zgodba o svetu, v katerem očetje sanjajo o tem, da bi zaslužili dovolj, da bi otroke peljali "na kak poseben kraj, na primer v Walmart ali Dollar Store".
Za svojo dokumentarno študijo sta si filmarja izbrala tri fante z obrobja družbe, ki se v Rich Hillu prebijajo skozi življenje. Enega - Appacheyja - so jima predlagali, dva sta našla po naključju.
12-letni Appachey je verižni kadilec, piše pesmi in sanja o tem, da bi postal učitelj umetnosti na Kitajskem, a je moral kljub izjemni bistrosti ponavljati šesti razred. Je osamljen fant, ki si sredi družinskega kaosa želi biti ljubljen. Predstavlja se kot "nevaren frajer", a je v resnici nežna in ranljiva duša. Poleg vseh težav v šoli je končal v popravnem domu tako kot njegov starejši brat.
13-letni Andrew živi z mamo, očetom in sestro dvojčico med snemanjem filma ob železnici v Rich Hillu, saj se sicer ves čas selijo, včasih ponoči in skrivaj, ker nimajo več za najemnino. Igra ameriški nogomet, doma pa večinoma popravlja svoje kolo in z očetom glasno sanjari o lepšem življenju.
15-letni vase zaprti Harley, ki ima težave z obvladovanjem jeze in mora jemati zdravila, živi z babico in osmimi drugimi člani razširjene družine, ker je njegova mama v zaporu. Hudo jo pogreša, a ohranja odličen smisel za humor.
Vsem trem fantom je skupno, da kljub družbeni izobčenosti in težkim okoliščinam še vedno upajo na boljšo prihodnost. Upajo, da bodo nagrajeni za trdo delo in da bodo uresničili svoje ameriške sanje. Hkrati pa se je treba zavedati, da so to mladostniki z veliko manj družbenega kapitala kot njihovi vrstniki drugje po Ameriki, zato je zelo verjetno, da jim ne bo uspelo: "Če bi se rodil v drugačno družino in v drugem kraju, ne bi bil to, kar sem danes. Nikomur ne more uspeti samemu. Vsi potrebujemo pomoč," je v predstavitvi filma zapisal režiser Andrew Droz Palermo.
Kot sta dodala filmarja, sta želela gledalce povabiti k empatiji in vzpostavljanju vezi s tistimi, ki bi se jim sicer ognili ali o njih zaradi predsodkov mislili slabo.
Oglejte si napovednik za velikega zmagovalca festivala Sundance v dokumentarni kategoriji, ki te dni prihaja na ameriška platna, kmalu pa ga bo mogoče naložiti na spletu. Dodajamo še pogovor, ki so ga pri Viceu posneli z režiserko Tracy Droz Tragos.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje