Richard Gere je zelo naiven, če je zares pričakoval, da bi mu lahko kdo uredil srečanje z Radovanom Karadžićem. Foto: EPA
Richard Gere je zelo naiven, če je zares pričakoval, da bi mu lahko kdo uredil srečanje z Radovanom Karadžićem. Foto: EPA
Radovan Karadžić
Radovan Karadžić je trentuno eden najbolj prepoznavnih obrazov na svetu. Foto: EPA
Diane Kruger
Diane Kruger Richardu Geru pomaga najti Radovana Karadžića. Foto: EPA

Gere, ki v filmu Spring Break in Bosnia igra novinarja, ki v povojnem Sarajevu poroča o lovu na Karadžića, je med pripravami na snemanje skušal najti ljudi, ki so bili v stiku s Karadžićem in ki bi ga lahko pripeljali do njega. Uspeha seveda ni bilo. Zato pa so toliko bolj uspešni liki v filmu, ki ga ta čas snemajo v Zagrebu. V triler z obilico humorja Karadžić na koncu vendar pade v roke "pravice". To je tudi edino, kar je ekipa režiserja Richarda Sheparda izdala o scenarija filma.

Farsa na divjem jugovzhodu Evrope
Izvršni producent filma Adam Merims poudarja, da je v filmu le malo resničnih dejstev. To so predvsem tista, ki se zdijo najbolj absurdna. Lov na Radovana Karadžića je pač tudi v resnici precej absurdna zadeva, saj si različne skupine tistih, ki lovijo Karadžića očitno mečejo polena pod noge. O tem vsaj govorijo zapiski novinarja Scotta Andersona, ki jih je objavila revija Esquire in ki so bili osnova za nastanek scenarija. Anderson je na začetku devetdesetih poročal iz obleganega Sarajeva, leta 2000 pa se je s kolegi vrnil in skušal izslediti Karadžića.

Pet prijateljev je bilo preveč uspešnih
Misija petih prijateljev je bila zelo uspešna, ko pa so se Karadžiću "preveč" približali, so jih od nadaljnjega dela odvrnili ameriški vojaški predstavniki v Bosni. Torej tisti, ki naj bi si prav tako prizadevali za prijetje Karadžića. V filmu Spring Break in Bosnia so ti skoraj groteskni elementi lova na Karadžića še poudarjeni. Film je pač komedija, ki pa se ne norčuje iz vojne, saj so v središču dogajanja ljudje, ki o vojni poročajo in ne toliko tisti, ki njen potek usmerjajo.

Eno izmed ključnih virov informacij, ki Gera na koncu pripelje do vojnega zločinca, v filmu odigra Diane Kruger. Shepard ji je namenil vlogo bosanske Srbkinje in odvisnice od heroina, ki tujcem prodaja informacije o Karadžiču in si tako služi denar za dnevni odmerek droge. Gere pa ne odigra le novinarja, ki si skuša slavo kupiti z ulovom vojnega zločinca, pač pa tudi novinarja, ki se skuša s častnim delom odkupiti za nečednosti, ki jih je v Bosni zagrešil med vojno. Novinarjeva misija v Bosni je tako obenem tudi očiščevalna terapija, s katero si skuša povrniti čast.

Nemoralni filmarji, ki mislijo le na denar
Po poročanju časopisa Guardian je Adam Merims še povedal, da so v filmsko ekipo prileteli očitki, da snemanja filma o genocidu in Karadžiću ne bi smelo biti. Služenje denarja na račun zelo žalostnih dogodkov, ki so močno zaznamovali življenje več tisoč prebivalcev Bosne in Hercegovine, je namreč vsaj nespodobno, če ne že nemoralno dejanje. Merims jim ni ostal dolžan. "Lahko bi tudi posneli film o Afganistanu in bi lovili Osamo bin Ladna," pravi Merims, ki v naslednjem dihu izjavo pojasni s tem, da bistvo filma niso akterji vojnega dogajanja, pač pa tisti, ki o tem dogajanju poročajo. Drugo sporočilo filma pa izpostavlja nesposobnost mednarodnih sil, ki v Bosni "taborijo" že več kot desetletje, pa jim še do zdaj ni uspelo urediti razmer v tej zares precej nenavadni državni tvorbi, ki ji številni napovedujejo razpad.