Film tematizira herojski akt samožrtvovanja pred Moskvo novembra 1941. Foto: YouTube
Film tematizira herojski akt samožrtvovanja pred Moskvo novembra 1941. Foto: YouTube
Panfilovih 28 mož
V filmu se Kazahstanci, Rusi in drugi rusko govoreči narodi z ramo ob rami borijo proti zunanjemu sovražniku. Foto: YouTube
Leta 2013 je predsednik Putin odredil skupni učni program za ure zgodovine v vseh šolah, ki torej predavajo standardizirano snov. V istem letu je začel oddajati tudi nov zgodovinski program državne televizije. Podporniki Putinove težnje h "kanoniziranju" zgodovine se strinjajo, da je tak ukrep potreben za povezovanje tako velike države. Nasprotniki se ne strinjajo, češ da skuša oblast vsiliti svojo, uradno interpretacijo zgodovine. Foto: Reuters

Ruski predsednik se je v družbi kazahstanskega kolega Nursultana Nazarbajeva udeležil premiere filma Panfilovih 28 mož režiserjev Kima Družinina in Andreja Šalopa, ki jo je gostila kazahstanska prestolnica Astana. Dogodek je pokrivala tudi tamkajšnja državna televizija, poroča BBC.

Implicirano sporočilo je bilo jasno: Rusija in Kazahstan negujeta svojo prijateljsko vez iz komunističnih časov - kljub napetim odnosom na drugih koncih nekdanje Sovjetske zveze. Kremelj drugo svetovno vojno uporablja kot primer junaške zmage, ki je Sovjetsko zvezo združila v boju proti fašizmu - in še danes združuje Rusijo proti podobni grožnji, ki jo vidijo v Ukrajini.

Možje proti tankom
Vojna drama Panfilovih 28 mož je ekranizacija incidenta, ki se je zgodil leta 1941, med nemško invazijo Rusije oziroma med obrambo Moskve. 316. divizija Rdeče Armade, v kateri so služili predvsem možje iz Kazahstana in Kirgizije, naj bi se blizu vasice Dubosekovo zoperstavila tankovski ofenzivi. Preden je padel še zadnji med njimi, naj bi junaški možje uničili kar 18 tankov.

Leta 1942 je divizija dobila častni naziv junakov Sovjetske zveze, postavljenih pa je bilo tudi več spomenikov v njihovo čast - med drugim v največjem kazahstanskem mestu Almaty.

A zdi se, da je celotna zgodba morda samo mit iz komunističnih časov. Poznejše preiskave - med drugim tudi uradno poročilo, ki ga je leta 1948 podpisal vojaški sodnik - pričajo o tem, da so bile junaške smrti ruskih mož v tej bitki v najboljšem primeru prenapihnjene, v najslabšem pa popolnoma izmišljene; za krepko okrašenimi vestmi je stal uradni časopis Rdeče Armade, Krasnaja zvezda. Najmanj šest vojakov je preživelo. Eden med njimi, Ivan Dobrobabin, se je predal Nemcem, zaradi česar je po vojni kot "izdajalec domovine" končal v gulagu.

"Nepatriotsko" iskanje resnice?
Poročilo iz leta 1948 je oznako stroge zaupnosti izgubilo lani, ko je produkcija Panfilovih 28 mož že potekala. Producent in režiser Šalopa je po poročanju časopisa Moscow Times proti deklasifikaciji dokumenta protestiral z besedami: "Poskusi ovreči primere nacionalnega junaštva imajo en sam cilj - rušenje moralne podstati ljudstva. Težko si je predstavljati, da bi se za tem skrivali vzvišeni motivi."

Ko je junija lani direktor Državnega arhiva Sergej Mironenko javno izjavil, da je zgodba, o kateri se učijo tudi v šolah, v resnici mit, se je ostro odzval minister za kulturo Vladimir Medinski. Mirorenko je bil s svojega mesta odstavljen marca letos.

Nastanek filma Panfilovih 28 mož sta financirali kulturni ministrstvi Rusije in Kazahstana; režiserja pravita, da sta več kot 34 milijonov rubljev (350 tisoč evrov) zbrala tudi v obliki prostovoljnih prispevkov. Na redni spored ruskih kinematografov vojna drama prihaja 24. novembra.