Film o bitki pri Termopilah je v kinematografe prišel ravno v času pred perzijskim novim letom, kar najbrž ni najboljši trenutek, narod prikazati kot pobesnelo tolpo divjakov. Foto:
Film o bitki pri Termopilah je v kinematografe prišel ravno v času pred perzijskim novim letom, kar najbrž ni najboljši trenutek, narod prikazati kot pobesnelo tolpo divjakov. Foto:
Obdobje, ki ga obravnava film, v Iranu velja za eno najzmagovitejših poglavij narodove zgodovine.

Film Irance prikazuje kot barbarske pošasti, ki ne znajo drugega kot napadati tuje države, kaliti mir in pobijati ljudi. Videti je, kot da je uničenje tega zlobnega plemena edini način, kako svet rešiti pred osjo zla.

Tako v Iranu razumejo 'skrito sporočilo' filma
Mahmud Ahmadinedžad
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad vztraja, da se Iran ne bo uklonil pritisku velesil glede svojega jedrskega programa. Foto: EPA

Iranska oblast je ogorčena nad najnovejšo holllywoodsko uspešnico, akcijsko zgodovinsko dramo 300, ki ohlapno temelji na bitki pri Termopilah, v kateri sta se 480 pr. n. št. spopadli grška in perzijska vojska (film temelji na stripu, ki obravnava te dogodke). Iranski predsednik Ahmadinedžad film vidi kot "sovražno kretnjo, potezo v kulturni in psihološki vojni".

Časovno usklajen napad?

Predsednik se je pridružil poslancem, blogerjem in tamkajšnjim medijem, ki zlivajo gnev nad filmom, ki ga je studio Warner Bros. v ameriške kinematografe poslal prejšnji teden – in se tako priključil prizadevanjem ZDA, "da bi Iran demonizirale v času, ko nad državo izvajajo pritisk zaradi njenega jedrskega programa." Predsednikov predstavnik za stike z mediji je film označil za “žalitev Irana”, nekaj poslancev pa je od zunanjega ministrstva že zahtevalo, naj se zavzame za prepoved njegovega predvajanja v muslimanskih deželah.

Uspeh filma 300 za zdaj vseeno še ni ogrožen, saj je v prvem koncu tedna v ameriških kinih prislužil 70 milijonov dolarjev. Zodba se suče okrog pogumne peščice grških vojakov (bilo jih je seveda 300) s kraljem Leonidasom na čelu, ki so se pri Termopilah pogumno upirali 120 tisoč perzijskim vojakom in tako glavnini grške vojske “kupili” dovolj časa, da se je v Atenah pripravila na nov spopad.

Pirova zmaga Perzijcev
Številčno neprimerljivo manjša vojska Špartancev je tako večkrat manevrsko prekosila napadalce in se jim upirala neverjetne tri dni (pa še takrat so jih premagali z nepošteno zvijačo). Iranu se zdi tak prikaz dogodkov nepošten, češ da jih slika kot sleparske in krvoločne divjake.

Vse je del velike zarote
Film si lahko Irančani za zdaj ogledajo le, če se dokopljejo do piratske kopije – a je ogorčenje vseeno že vsesplošno. Predstavnik iranske vlade Golam Hosein Elham je 300 opisal kot "kultuni vdor" in napad na starodavno iransko civilizacijo. Konzervativni mediji so režiserja obtožili, da skuša svetovno javnost obrniti proti Iranu in da vodo napeljuje na mlin predsednika Busha in njegove teorije o "osi zla". "Film Irance prikazuje kot barbarske pošasti, ki ne znajo drugega kot napadati tuje države, kaliti mir in pobijati ljudi. Videti je, kot da je uničenje tega zlobnega plemena edini način, kako svet rešiti pred osjo zla," je zapisal filmski recenzent časopisa Ajandehno.

Tudi Aleksander ni bil pravoveren
300 ni prvi visokoproračunski filmski spektakel, ki je razburil Iran; leta 2004 je Irančane razburil po njihovem mnenju preveč naklonjen prikaz figure makedonskega poveljnika Aleksandra Velikega (v filmu Aleksander ga je igral Colin Pharrel) – iranska kultura ga prikazuje kot negativen lik, ki je med svojim pohodom v 4. stol pr. Kr. uničil Perzepolis in porazil Dareja III.

A. J.

Film Irance prikazuje kot barbarske pošasti, ki ne znajo drugega kot napadati tuje države, kaliti mir in pobijati ljudi. Videti je, kot da je uničenje tega zlobnega plemena edini način, kako svet rešiti pred osjo zla.

Tako v Iranu razumejo 'skrito sporočilo' filma