V Torontu bodo prikazali 400 celovečernih in kratkih filmov iz 83 držav. V središču pozornosti bodo teme, kot so ameriška politika, radikalizacija mladih, rasizem, begunci. Festival se bo končal 18. septembra. Kanadski festival velja za enega pomembnejših dogodkov na filmskem koledarju, obenem je namig za morebitne dobitnike oskarjev. Med nagrajenci festivala prejšnjih let, ki so nato pol leta pozneje odnesli zlati kipec, so bili 12 let suženj, Kraljev govor in Revni milijonar.

Oskarjeve stavnice počasi začenjajo mleti
Lani je občinstvo za najboljšega izbralo film Soba; Brie Larson je pozneje za svojo vlogo ugrabljene ženske dobila oskarja za najboljšo glavno vlogo. (Nagrada občinstva je v Torontu glavna in obenem edina nagrada, ki jo podeljujejo). Larsonova sicer v Toronto prihaja tudi letos, s filmom Free Fire. Film V žarišču, ki je prav tako doživel izjemen sprejem pri občinstvu, pa je na podelitvi zlatih kipcev pobral oskarja za najboljši film.

"Mislim, da si lani nihče ni predstavljal, da bo V žarišču pobral zlati kipec za najboljši film ali pa da bo Soba postala tak fenomen, kot se je zgodilo pozneje," je zadovoljen direktor festivala Piers Handling.

Med filmi, ki se bodo letos potegovali za zmago, sta, denimo, Arrival v režiji Denisa Villeneuva in Snowden o najbolj znanem žvižgaču na svetu, ki ga je režiral Oliver Stone.

Ryana Goslinga in Emmo Stone bo na festivalu mogoče videti kot džezovskega glasbenika in igralko, med katerima se vname ljubezen, v muzikalu La La Land, ki je odprl tudi letošnji mednarodni filmski festival v Benetkah.

Prikazali bodo tudi film Ameriška pastorala v režiji Ewana McGregorja, pripoved o idealni ameriški družini, ki se razbije v nemirih v 60. letih preteklega stoletja, in film Lion Gartha Davisa, posnet po resnični zgodbi o dečku, ki se po 25 letih vrne k svoji družini.

V predvolilni vročici se oziramo k političnim figuram preteklosti
Na festivalu bo mogoče videti tudi nekaj filmov, ki so snov črpali iz zgodovine oziroma bo na velikem platnu oživelo nekaj pomembnih zgodovinskih osebnosti. Med njimi bosta Jacqueline Kennedy Onassis, ki jo je v filmu Jackie režiserja Pabla Larraina odigrala Natalie Portman, ali pa nekdanji ameriški predsednik Lyndon B. Johnson v filmu LBJ v režiji Roba Reinerja.

Po Handlingovih besedah je zanimanje za zgodovinske tematike trenutno izjemno, v ozadju pa je želja po tem, da bi razumeli, kaj so nekateri dogodki v zgodovini pomenili, in da bi jih povezali s sedanjostjo. Uvodni film Sedem veličastnih je direktor festivala označil kot izjemno metaforo za to, kar se trenutno dogaja v ZDA.

"Film pripoveduje o skupnosti, ki jo ogroža nasilje, ki je pod izjemnim pritiskom, in ljudje, ki se združijo, da bi jo branili, so predstavniki ameriške družbe. Film je očitna metafora za to, kar se v ZDA dogaja danes," je prepričan.

O radikalizaciji mladih pa med drugim pripovedujejo filmi, kot so Nocturama (Bertrand Bonello), Layla M. (Mijke de Jong) in Foreign Body (Ronald Neame).

Skoraj 30 odstotkov filmov na festivalu letos podpisujejo avtorice, še nekaj pa različne teme obravnava skozi ženski pogled. Takšni so Queen of Katwe (Mira Nair), Elle (Paul Verhoeven) ali Toni Erdmann (Maren Ade).

Slovenski film zastopa na festivalu kratki film Žige Virca Selitev, ki je nastal v produkciji Studia Virc in koprodukciji RTV Slovenija.