V začetku decembra bo premiera Scorsesejevega najnovejšega filma Hugo, prirejenega po nagrajeni ilustrirani knjigi The Invention of Hugo Cabret, ki jo je ameriški pisatelj Brian Selznick izdal leta 2007.

Poklon zgodovini in pogled v prihodnost
Zgodba knjige in filma govori o 12-letni siroti Hugu, ki živi na železniški postaji v Parizu leta 1930. Morda se zdi to daleč od Scorsesejevih običajnih tematik, a režiser ima z domišljijskim Hugom pomembno skupno točko – ljubezen do filma. Podobno izkušnjo kot Hugo, ki navdušeno stopica skozi vrata francoskih kinematografov, je imel v mladih letih tudi astmatični Martin Scorsese v New Yorku. "Oče me je kot otroka pogosto peljal v kino. To je bil za naju poseben prostor. Tam sva bila sama in si delila močne čustvene izkušnje," se spominja režiser. Pri odkrivanju čudovitega sveta filma se Hugu pridružijo francoski filmski pionir George Melies, ki ga igra Ben Kingsley, njegov oče (Jude Law) in Sacha Baron Cohen v vlogi kaotičnega inšpektorja na železniški postaji.

Film je obenem Scorsesejev poklon zgodovini filma in pogled v njegovo prihodnost, saj se je tokrat prvič lotil snemanja v treh dimenzijah. Čeprav so bili tridimenzionalni filmi velikokrat deležni kritik, je slavni režiser nad tehnologijo navdušen. "Veliko prahu se je dvigalo, ko je Fellini posnel svoj prvi barvni film, ko je Bergman posnel svoj prvi barvni film ali ko je Antonioni posnel Rdečo puščavo. Vsi so želeli vedeti, kako se bodo znašli v barvah," se je podobnih prelomnih točk v filmski zgodovini spomnil Scorsese.

Hologrami, ki plešejo med obiskovalci kina?
A v letu 2011 se je mnogo znanih režiserjev lotilo snemanja tridimenzionalnih filmov, denimo Francis Ford Coppola s filmom Twixt, Steven Spielberg s Tin Tin ali Wim Wenders s Pena. "Tridimenzionalni film ima velik potencial. Gre za naravni napredek, predvsem zato, ker je kino povsod okoli nas, ne samo v dvoranah. Naslednja stvar bodo hologrami. Pri Zgodbi z zahodne strani bi lahko plesalci plesali med vrstami ali pa bi se tam sprehodil čudovit igralec v vlogi Hamleta," o prihodnosti že razmišlja režiser filmov Tolpe New Yorka, Dvojna igra in Letalec.

V Hugu bo tretja dimenzija najbolj zaživela v prizorih železniške postaje, ki so jo v naravni velikosti zgradili v angleških Shepperton Studios. "Vsak kader, ki smo ga posneli, je bil odkritje in eksperiment. Počutil sem se, kakor da bi gledal gibajoče se kipe, ne slike," se nad novo tehnologijo navdušuje 69-letni z oskarjem nagrajeni režiser, ki je v zadnjih letih zelo aktiven. Po lanskoletnem psihološkem trilerju Zlovešči otok (Shutter Island) je posnel dokumentarce o režiserju Elii Kazanu, pisateljici Fran Lebowitz in glasbeniku Georgu Harrisonu ter nadaljeval producentsko delo pri TV-seriji Boardwalk Empire. O raznolikosti naštetih projektov Scorsese pravi, da predstavljajo različne vidike njegove osebnosti. Pričakovati je celo, da bo svoje poglede – tako v tehnološkem kot vsebinskem smislu – na filmsko ustvarjanje verjetno še bolj razširil, ali, kot je povedal sam: "Ni treba, da je vsak film posnet v treh dimenzijah. Prav tako ni potrebe, da bi bil vsak film posnet v barvah. In tudi ni treba, da je v vsakem filmu dialog. Zakaj ne moremo biti pri teh stvareh brez predsodkov?"