Britanski nizkoproračunski film režiserja Michaela Caton-Jonesa je pred premiero v Londonu svet prvič ugledal pred 1.5000 Ruandci na nogometnem stadionu v glavnem mestu Kigali. Igralec Hugh Dancy - v filmu igra duhovnika, ki je bil priča pokolu leta 1994 - je povedal, da je bil v Ruandi odziv na film odličen.

Kot pravi, so bili odzivi gledalcev večji, kot jih je sicer vajen, zato je bilo slišati več smeha, ob drugih trenutkih pa je bilo mogoče slišati tudi jok. Po koncu filma je med gledalci zavladala popolna tišina, nato pa je sledil hrup, ki so ga ustvarili glasovi ljudi, ki so se želeli o filmu in dogodkih takoj pogovoriti.

Dokodki skozi zahodnjaške oči
Nekaj dni kasneje so film prvič predvajali v Londonu, kjer so se pojavili očitki, da je posnet iz zahodnjaške perspektive. Dancy je na to odgovoril, da upa, da bodo film s to tematiko nekoč posneli tudi Ruandci. Dodal je, da se mu zdi pristop k filmu, kjer se zgodba osredinja na belce, ki so bili del celotnega dogajanja v Ruandi, dobro premišljen.

Režiser Michael Caton-Jones, ki se v kinematografih trenutno predstavlja s filmom Prvinski nagon 2, je o izdelku povedal, da je želel posneti film zase, torej izdelek, do katerega sam čuti strast. Režiser je še dodal, da o dogodkih v Ruandi do začetka snemanja filma ni vedel kaj dosti, kar mu je dalo misliti, da najbrž tudi drugi ljudje s tem niso dovolj seznanjeni. Tako se je lotil projekta v prepričanju, da bo naredil dobro, če bo s filmom ljudem pokazal nekaj več o tamkajšnjem dogajanju.

Med gledalci tudi preživeli
V filmu je poleg glavnih igralcev, kot so Claire-Hope Ashitey, David Gyasi, Dominique Horwitz in drugi, mogoče videti tudi več sto Ruandcev, med katerimi je tudi nekaj tistih, ki so preživeli genocid. Svetovno premiero so si med drugim ogledale številne družine žrtev genocida, prišli pa so tudi tisti, ki so dogodke preživeli.