Tako v prvem kot v drugem delu se odpirajo vprašanja dvojnosti mej. Če je vrlina obvladana želja, greh pa želja, ki gre predaleč in stopi prek meje, se nujno odpre polje dvoumnosti, robov in vprašanj, kaj je in kaj ni prav. Foto: Spletna stran Majde Širca
Tako v prvem kot v drugem delu se odpirajo vprašanja dvojnosti mej. Če je vrlina obvladana želja, greh pa želja, ki gre predaleč in stopi prek meje, se nujno odpre polje dvoumnosti, robov in vprašanj, kaj je in kaj ni prav. Foto: Spletna stran Majde Širca
V tem kontekstu grehi in vrline niso več zaprašeni pojmi - še posebej, če so videni prek vzrokov in posledic različnih dejanj. S pomočjo klasičnega filmskega jezika tako filma podpirata in odpirata težko otipljive etične pojme. Foto: Spletna stran Majde Širca

V prvem delu dokumentarnega filma Sedem grehov in vrlin, ki bo na sporedu danes ob 20.55 na 1. programu TV Slovenija, sledimo sedmim zgodbam iz nabora smrtnih grehov in vrlin. Pojmi so interpretirani prek dvoumnosti, različnih asociacij in pomenov, ki jih sprožajo različni družbeni konteksti. Napuh je viden skozi minljivost, ki jo kot madež skriva Holbeinova slika Ambasadorja in tudi skozi zgodovino ladje Galeb. Razumnost je interpretirana na primeru spodletelega atentata Franca Kavsa na Mussolinija v Kobaridu leta 1938. Kot ustvarjalko smisla prepoznavamo lenobo v zgodbi o Šijanovem in Zafranovićevem filmskem avtobusu. Pohlep osvetljuje črna luknja na naši najspornejši naložbi. Požrešnost je predstavljena z bizarno zgodbo o prenažrti želvi Gabriela D'Annunzia in s Pasolinijevo filmsko pripovedjo o revežu, ki se enkrat in edinkrat zares naje. Zmernost utemeljuje neizmernost naših nekdaj močnih podjetij. V pravičnosti pa se dokumentarni film dotakne nepravične smrti zakoncev Hribar z gradu Strmol.

V drugem delu, ogledate si ga lahko naslednji torek, 11. aprila, ob 20.55, sledimo preostalim sedmim zgodbam iz nabora smrtnih grehov in vrlin. Pojmi so interpretirani prek dvoumnosti, različnih asociacij in pomenov, ki jih sprožajo družbeni konteksti. Ljubezen je videna skozi zgodbo o med drugo vojno ukradenem otroku, ki je bil razpet med dve mami. Srčnost je v zanimivi interpretaciji dr. Mladena Dolarja, odsev spomina na jamarja, edinega Slovenca, ki se je v Divaški jami srečal s Freudom. Pohota je okvir za prikaz marionetne republike Salò, ki jo je po kapitulaciji Italije s Hitlerjevo pomočjo ustanovil Mussolini. Upanje je zgodba o zanosnem nastanku Nove Gorice in dejstvu, da stoji na mestu mrtvih. Zavist sproži miniaturni spomin na bratstvo nekdanje države. Vera odpre enigmo Franceta Kralja, ki je upodobil Karla Marxa med neverniki in freskanstvo Slavka Pengova, ki naj bi Lenina postavil na mesto Judeža. "Ne jeza, temveč brisanje jeze je greh," zaključi edini preživeli Slovenec najbolj brutalnega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu.

Projekt producenta Janija Kovačiča je bil že na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma. Direktor fotografije je bil Jurij Nemec, mojster montažer Zlatjan Čučkov, za glasbo je poskrbel Borja Močnik.