Prva premiera filma Harry Potter in princ mešane krvi se je zgodila 6. julija v Tokiu, dan pozneje so film videli v Londonu, še dan potem v New Yorku, pri nas pa si je bilo film prvič mogoče ogledati dober teden po evropski premieri. Film je v dvorani napovedal Boštjan Romih, ki se še danes brez težav vživi v tovrstne filme in otroški svet.

Film je, kot že prejšnjega (Harry Potter in feniksov red), režiral David Yates, osrednja igralska zasedba pa mora tako ali tako ostati nespremenjena: Daniel Radcliffe (Harry), Emma Watson (Hermiona) in Rupert Grint (Ron) so trenutno še vedno znani bolj ali manj kot sinonimi za svoje vloge. "Učiteljski zbor" zastopajo Michael Gambon (Albus Dumbledore), Alan Rickman (Robaus Raws) in Maggie Smith (Minerva McHudurra), štrene pa jim tokrat med drugim meša še Helena Bonham Carter (Krasotilya L'Ohol) kot zlobna Mrlakensteinova pribočnica. Mimogrede: 10-letni Hero Fiennes-Tiffin, ki igra Toma Riddla (torej mladega Mrlakensteina), je v resnici nečak Ralpha Fiennesa, ki seveda igra odraslega zlobca.

Ratzingerjevo mnenje
Čeprav je 'Princ' velika uspešnica in da že polni blagajne, pa na začetku ni bil pogodu Vatikanu in papežu. Ko je bil Jospeh Ratzinger še kardinal, je namreč lik Harryja Potterja obsodil kot potencialno slab vpliv na otroke. Že leta 2003 je Ratzinger v pismih J. K. Rowling napisal, da šesta knjiga zapeljuje mlade bralce in kvari krščansko vero v njihovi duši, še preden bi se ta lahko dobro razvila.

Spodbudna kritika iz Vatikana
Vendar pa je uradni vatikanski časopis L'Osservatore Romano najnovejši film o mladem čarovniku toplo pozdravil in celo izpostavil jasno delitev na upodobitev večne bitke dobrega in zla, ki je kajpada predstavljena v spopadu med Mrlakensteinom in Harryjem. V časopisu so tudi zapisali, da je film do zdaj najboljša priredba romanov J. K. Rowlingove, in ga opredelili kot mešanico nadnaravnega suspenza in romantike, ki se prelivata v ravno pravšnji meri. Prav tako pa menijo, da 'Princ' občinstvu jasno sporoča, da je iskanje Mrakensteinove nemorale popolnoma napačno. Presenetljivo pa je tudi, da Vatikan ni obsodil najstniške romance, ki se je dogajala na hodnikih Bradavičarke, in je film, kot pomemben del zgodbe, ni mogel izločiti.

Kritika filma je očitno nov pogled Vatikana na Harry Potterja, saj so v istem časopisu še lani objavili članek, ki je v Ratzingerjevem duhu obsojal knjige, čes da spodbujajo otrokovo zanimanje za okultno. Tokrat pa so zapisali: "Ne glede na vrednote, ki smo jih zasledili v pripovedi, zgodba v bistvu predstavlja čarovništvo kot pozitivno".

Še dve leti za dva filma
Po "Princu" je na vrsti le še ekranizacija Harryja Potterja in svetinj smrti (600 strani bo David Yates razpolovil v kar dva filma), ki je v knjižni obliki v slovenskem prevodu izšla februarja lani. Kot je že znano, sta premieri sedmega in osmega filma napovedani za november 2010 oziroma leto zatem. Filmski sklep zgodbe bo torej deset let po tem, ko je v kinematografe prišel prvi film, Harry Potter in kamen modrosti.