Leta 1867 so Združene države izpogajale odkup Aljaske od Rusije; leta 1912 je ozemlje postalo ameriško, leta 1959 pa ena od zveznih držav. "In potem nikomur v tej deželi ni bilo mar za Aljasko," kot je zapisal televizijski recenzent Noel Murray, "vse do 12. julija 1990", ko je televizijska mreža CBS premierno predvajala Severna obzorja.

Prvo sezono nadaljevanke Severna obzorja (Northern Exposure), ki je štela osem epizod, je ameriška televizija začela predvajati v juliju 1990, kot "poletno nadomestilo" za vse redne nadaljevanke na dopustu. ("Nimam pojma, zakaj so se odločili za poletno premiero", je igralec Rob Morrow 20 let pozneje razmišljal v nekem intervjuju. "Po mojem nihče ni imel pojma, da imajo v rokah uspešnico.") In res, kljub solidni gledanosti in dobrim recenzijam je serija po teh osmih epizodah jeseni izginila z malih zaslonov, avtorja John Falsey in Joshua Brand pa sta se medtem v zakulisju pogajala za višji proračun in honorar; kultni status nadaljevanke je postopoma rastel. Ko se je po predahu vrnila z drugo sezono, je bila instantna uspešnica – in tlakovala pot za poletne premiere drugih nadaljevank, tudi denimo Beverly Hills 90210.

Premisa Severnih obzorij je bila na videz preprosta zmes znanega in rahlo eksotičnega. Mlad, nevrotičen in še precej zelen newyorški zdravnik, Joel Fleischman (Rob Morrow), po končanem študiju ugotovi, da mora poplačati dolg zvezni državi, ki je štipendirala njegovo šolanje. Štiriletni rezidenci na Aljaski se očitno ne bo mogel izogniti.

Sorodna novica 20 let po Severnih obzorjih, seriji prikupnih čudakov in aljaške divjine

Namesto, da bi ga nastanili v Anchorageu, kot je bilo dogovorjeno, ga neceremonialno odpošljejo v Cicely, mestece sredi aljaške divjine, ki šteje pičlih 845 prebivalcev. V pisanem naboru vaških posebnežev, ki jih bo spoznal, so ljudje z vseh vetrov: DJ edinega lokalnega radia, poetični filozof Chris Stevens (John Corbett); upokojeni astronavt Maurice Minnifield (Barry Corbin), nadut lokalni veljak, ki bi rad iz Cicelyja naredil "riviero severa"; priletni lastnik točilnice Holling Vincoeur (John Cullum), ki je zaljubljen v 40 let mlajšo lepotno kraljico Shelly (Cynthia Geary); medicinska sestra Marilyn (Elaine Miles), ki s svojim stoičnim izrazom nastavlja zrcalo Fleischmanovim rednim izpadom zaverovanosti vase. Za Joelovo usodo bosta ključna predvsem Ed Chigliak (Darren E. Burrows), mladi filmski entuziast staroselskega rodu, in pilotka Maggie O'Connel (Janine Turner): njen prepirljivi odnos z zdravnikom, ki pozneje seveda prestopi meje prijateljstva, je srce in duša nadaljevanke.

"Aljasko smo uporabili kot to, kar predstavlja. Od vseh preostalih zveznih držav je ločena geografsko in duhovno; drži se je privlačna skrivnostnost," je umestitev zgodbe nekoč pojasnil Joshua Brand. Vsaj v začetnih epizodah je bil gonilo dogajanja Joelov status obstranca: trdno se je oklepal svoje newyorške identitete in se ponašal s prezirom do zahojenih krajev. A čeprav se mu je upirala misel na mirno življenje v naravi, pa so ga ljudje in običaji Cicelyja na skrivaj zanimali in privlačili. Po drugi strani pa so se tudi meščani radovedno ozirali čez kulturni prepad; prišlek je bil zanje vsaj toliko eksotičen kot oni zanj.

Čeprav so Severna obzorja brez dvoma komična drama, se je nadaljevanka odpovedala konceptu nasnetega smeha in zaupala gledalcem, da bodo sami dojeli, katere replike so smešne – danes se nam to zdi skoraj samoumevno, a včasih so bile serije, ki so predpostavljale gledalčevo inteligenco, redek pojav. Severna obzorja so zmes intelektualnega in situacijskega humorja: že v prvi epizodi nam rezidenčni homofob predava o muzikalih, Joel pa prestrašeno vrešči zaradi podgane pod svojo posteljo.

Miti, folklora in fantazija v "mainstreamovski" drami
Scenaristi so se intertekstualno opirali na tako različne umetnike, kot so Orson Welles, Ralph Waldo Emerson in Gabriel Garcia Marquez, radi pa so imeli tudi ustvarjalne izlete v neznano. V eni od epizod protagonist po nesreči užije staroselska zelišča in se poda na psihedelično pot v alternativno resničnost; spet drugič ga nespečnost spravi v evforično stanje, zaradi katerega se manično navduši nad Cicelyjem. Nadaljevanka je znala na presenetljivo avantgarden način zabrisati meje med resničnostjo in fantazijo, med magičnim realizmom in pokrajinami sanj. Morda ni naključje, da je premiero doživela v istem letu kot Twin Peaks – sicer pa so že številni kritiki opozorili na skupen motiv prišleka iz velikega mesta in na to, da so obe seriji snemali v neposredni soseščini v gorovju zvezne države Washington. (Celo v liku priletne lastnice trgovinice Ruth-Anne so videli odgovor na Lynchevo žensko z deblom.)

Čeprav je Twin Peaks nedvomno pustil večji pečat na popkulturi, pa so bili tudi fleksibilna pripovedna struktura, sijajna igralska zasedba in pogosto melanholičen, razmišljujoč ton Severnih obzorij jasni predhodniki "zlate dobe televizije", v kateri živimo danes, in v marsičem pred svojim časom. Serija je vpeljala številne teme, ki jih produkcija tistega časa ni načenjala: od istospolnih zvez ter staroselskih verovanj in tradicij pa do jungovskih teorij in poezije. Ameriški staroselci so imeli vrsto zaokroženih, večplastnih stranskih vlog; serija je preizpraševala tudi tradicionalne vloge žensk (Maggie je bila denimo pilotka, in ne stevardesa, kot najprej arogantno sklepa Joel).

Ameriški ceh scenaristov (WGA) je Severna obzorja uvrstil na 53. mesto seznama stotih najbolje napisanih nadaljevank v zgodovini.

Neuresničene sanje o vrnitvi
V šestih sezonah so Severna obzorja nanizala 110 epizod, več kot 50 nominacij za emmyje, sedem zlatih globusov (tudi za najboljšo dramsko serijo v letih 1992 in 1993) ter utrdila svoj kultni status. Po četrti sezoni je zanimanje gledalcev sicer počasi začelo usihati, statusu serije pa tudi ni koristilo poročanje o tem, kako nezadovoljen je Rob Morrow s svojim honorarjem in da ves čas grozi z odhodom. Ker je igralec postajal vse bolj prepoznavno ime (vloga v Kvizu režiserja Roberta Redforda mu je prinesla kritiško hvalo), je serijo zapustil; "nadomestili" so ga sicer s serijo drugih likov, a gledalci tega slovesa niso nikoli zares preboleli. Leta 1995 je padla zavesa in serija se je poslovila s televizijskih sporedov.

Leta 2019 je marsikoga navdušila vest, da sta se prvotna avtorja lotila ponovne oživitve Cicelyja. Scenarij za serijo Northern Exposure: Home Again sta spet razvijala pod okriljem CBS-a; celo Rob Morrow bi se vrnil v glavni vlogi in kot producent. John Falsey je nato nepričakovano umrl in delo je zastalo. CBS se je projektu odpovedal, za zdaj se zdi, da nadaljevanja ne bomo dobili, čeprav se Joshua Brand sanjam o vrnitvi na Aljasko menda še ni odpovedal.