Hollywoodska zvezdnica se je rodila leta 1929 v Bruslju, od koder so se ob začetku vojne leta 1939 preselili na Nizozemsko. Tam jo je močno prizadela smrt strica, grofa Otta van Limburga Stiruma, poroča DailyMail.

188 strani dnevniških zapisov
V Matzenovi knjigi, ki bo izšla aprila, so prvič objavljeni nedavno odkriti dnevniki strica Otta. Pisal jih je štiri mesece, medtem ko je bil leta 1942 zaprt v nemškem taborišču. 188-stranski zapisi se končajo z njegovo smrtjo.

Igralkin sin Luca Dotti je za knjigo napisal spremno besedo in ob tem povedal, da so mu novi in presenetljivi podatki pomagali razrešiti uganke, ki mu jih je ponudilo mamino življenje. "Sedaj razumem, zakaj so bile besede, kot so Dobro, Zlo, Ljubezen in Milost tako pomembne v njenih pripovedih. Razumem, zakaj je bila glede nekaterih stvari tako odprta in zakaj je nekatera dejstva zadržala v ločenem delu svojega bitja," je zapisal.

Nizozemsko odporniško gibanje
Matzen trdi, da je Hepburnova leta 1944 v Arnhemu delala za nizozemsko odporniško gibanje kot zdravnikova pomočnica. Prvi dve leti vojne se je morala bojevati s tem, da je bil njen oče nacistični agent in njena mati pronacistka. V tem času je prednajstniška Hepburnova že delovala v Londonu kot balerina, od koder so jo premestili v Arnhem, kjer je postala lokalno najbolj znana balerina. Ob tem pa je pomagala tudi odporniškemu gibanju.

V knjigi bodo objavljeni njeni spomini, pogovori z ljudmi, ki so jo poznali v času vojne, in raziskave iz zaupnih nizozemskih arhivov.

Hollywood: Manjkajoči gost
"Ko je moja mama govorila o sebi in kaj jo je življenje naučilo, je bil Hollywood manjkajoči gost. Namesto da bi opisovala slavne naslove z Beverly Hillsa, je vedno govorila o težko izgovorljivih in obskurnih nizozemskih mestih. Namesto rdeče preproge je opisovala drugo svetovno vojno, ki jo je za nas preoblikovala v otroške pravljice," je v spremni besedi še zapisal njen sin.

Del knjige bodo tudi prvič natisnjene črno-bele fotografije iz zasebne zbirke Audrey Hepburn.

Audrey Hepburn je študirala balet in igro v Amsterdamu in Londonu. Na začetku 50. let preteklega stoletja je odšla v Hollywood in že s prvo veliko vlogo v filmu Rimske počitnice (1953) dobila oskarja za glavno žensko vlogo. Med njenimi najbolj znanimi filmi so še Ljubezen popoldne (1957), Zajtrk pri Tiffanyju (1961), My Fair Lady (1964) ter Robin Hood in Mariana (1976). Leta 1967 se je umaknila iz filmskega sveta. Nastopala je le še na televiziji in v gledališču.