Izbor filmov je Slovenska kinoteka pripravila skupaj s Slovenskim filmskim arhivom, s predvajanimi filmi pa so želeli opozoriti širšo javnost na ogroženost filmskega materiala. Dnevu primerno so tako predvajali tiste filme, ki veljajo za redke in ogrožene ali pa si zaradi svojega posebnega statusa in narave zaslužijo predstavitev. Program se je pričel s predvajanjem kratkega filma Zadnje lastovke režiserke Marike Milkovič, ki mu je sledil dobro znani mladinski film Pastirci Franceta Štiglica. Projekcije so se vrstile skozi ves dan, njihov ogled pa je bil brezplačen.

Poudarek na Pogačniku in Štiglicu
Vse celovečerne filme so uvedli kratki predfilmi. Predvajanih je bilo več Pogačnikovih kratkih filmov, pri celovečernih filmih pa so ustvarjalci programa poudarili predvsem filme Franceta Štiglica. Na sporedu se je najprej zvrstila njegova filmska klasika Ne joči, Peter, ki pripoveduje o dveh partizanskih minerjih, ki dobita častno zadolžitev, da tri vojne sirote prepeljeta iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Na začetku se zaradi dane naloge počutita ponižana, saj si želita kakšne pomembnejše akcije, toda pozneje se z otroki močno spoprijateljita, še posebej z najmlajšim Petrom. Filmu je sledila še en Štigličeva klasika, vojna komedija Tistega lepega dne, ki se odvija med fašistično okupacijo Primorske, nato pa je bila predvajana Štigličeva pacifistična drama Sergeant Jim/Dolina miru o iskanju "doline, v kateri ni vojne". Dve vojni siroti, nemška deklica Lottie in slovenski fant Marko zbežita iz bombardiranega mesta in se podata iskati “dolino miru". Na poti se jima pridruži temnopolti ameriški pilot Jim, ki se je spustil s padalom. Ko “dolino miru” napadejo Nemci in ubijejo padalca, otroka obupano zbežita in nadaljujeta s svojim iskanjem.

Za konec še Hladnik
Štigličevim filmom je sledil ameriški kratki film Skrivnost ribe lastovice Johna Emersona, v katerem zvezdnik nemega filma Douglas Fairbanks nastopa v vlogi detektiva s pomenljivim imenom Coke Ennyday, ki svoj delovni in prosti čas polni s spanjem, prehranjevanjem, z drogiranjem in s pijančevanjem. Film, ki so ga navkljub letnici nastanka - 1916, v sedemdesetih letih v Ameriki razglasili za kultno komedijo zaradi sproščenega in nekritičnega prikaza uživanja mamil. Program se je končal z modernistično melodramo Ples v dežju Boštjana Hladnika, ki je po mnenju mnogih kritikov najboljši slovenski film vseh časov.